Bonbonček, da ne bo bolelo grlo…

Osrednja tema 18. dneva slovenskih lekarn, ki ga organizira Slovensko farmacevtsko društvo v sodelovanju z Lekarniško zbornico Slovenije, so bila zdravila in otroci. Ob tej priložnosti je izšla tudi lepo oblikovana knjižica z naslovom Zdravila in otroci, ki je prosto dostopna obiskovalcem lekarn.

Zdravila in otroci
Ob slovenskem dnevu lekarn (26. september) je izšla knjižica-Zdravila in otroci, o pravilni ter varni uporabi zdravil.

V knjižici so zbrane preverjene informacije, ki pomagajo pri pravilni in varni uporabi zdravil pri otrocih, ob tem pa želijo lekarniški farmacevti opozoriti tudi na pomen sodelovanja in zaupanja staršev, otrok in tudi zdravstvenih delavcev pri zdravljenju otrok z zdravili. »Zavedamo se, da je sodelovanje in zaupanje med starši, otroki in zdravstvenimi delavci ključnega pomena pri zdravljenju otrok z zdravili. Zato je tako staršem kot tudi nam, zdravstvenim delavcem, naložena velika odgovornost za varno in pravilno uporabo zdravil pri otrocih. Pomembno je, da o tem starše še bolj kontinuirano obveščamo,« poudarja predsednica Sekcije farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu Maša Koritnik Zadravec.

Samozdravljenje le za starejše od dveh let

V knjižici so informacije o fizioloških posebnostih otrok, njihovih najpogostejših zdravstvenih težavah, farmacevtskih oblikah za otroke in njihovi pravilni uporabi, skrbi za otrokovo zdravje, cepljenju in nalezljivih boleznih pri otrocih. Otrokova rast in razvoj prinašata številne spremembe v telesni sestavi ter razvitosti in delovanju organov. Zato se moramo pred vsako uporabo zdravila prepričati, da je varno in primerno za otroka. Podobno velja tudi za uporabo zdravil rastlinskega izvora in prehranskih dopolnil.

»Brez posveta z zdravnikom ali farmacevtom samozdravljenje svetujemo le pri otrocih, starejših od dveh let, ko očitno prepoznamo simptome in znake ter iz izkušenj ugotovimo, da je zdravstveno stanje primerno za samozdravljenje,« je poudarila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič.

»Vsekakor je dobro vedeti, kako se zdravilo imenuje, za kakšen namen se uporablja, kako ga odmerjamo, kako ga uporabljamo, kakšni so morebitni neželeni učinki, kako ga shranjevati in morebitne druge posebnosti,« je povedala Potočnik Benčič.

Ni vseeno, v kakšni obliki je zdravilo

S pravo izbiro farmacevtske oblike lahko pri otroku vplivamo na to, ali bo zdravilo zaužil ali odklonil. Farmacevtske oblike se lahko razlikujejo tudi po načinu njihove uporabe, najpogosteje uporabljene pa so peroralne oblike (zdravila zaužijemo skozi usta), kamor spadajo sirupi, tablete in peroralni praški. Pogoste so tudi dermalne oblike, ki jih nanašamo na kožo (mazila in geli). »Pri otrocih najpogosteje uporabljamo sirupe, svečke, kapljice, mazila za oko in inhalatorje. Zdravniki pa velikokrat za zdravljenje otrok do 12. leta starosti predpišejo tudi t. i. magistralna zdravila, ki so za posameznega pacienta izdelana v lekarni,« je dejala Potočnik Benčičeva.

Zdravje pomeni stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje. Otroci imajo pravico do najboljšega možnega zdravja in varnega okolja, kar ne zajema le preprečevanje okužb in odsotnosti bolezni, ampak to vključuje vpliv celotne družine, družbe in izobraževalnih ustanov. Starši morajo biti še posebej previdni pri otrokovih zdravilih in morajo biti pozorni na njegove lastnosti.

V Sloveniji se otroci tudi cepijo, cepljenja otrok pa se delijo na obvezna in priporočena. Otroke lahko cepimo tudi proti rotavirusnim okužbam, noricam in nekaterim drugim boleznim, o čemer se je dobro posvetovati s pediatrom. »Ker moramo za vsakega otroka natančno pretehtati koristi cepljenja v nasprotju s tveganjem za neželene učinke cepiva, bo njegovo zdravstveno stanje tik pred cepljenjem preveril zdravnik,« je obrazložila predsednica Lekarniške zbornice.