Kljub slovesu krvosesov komarji večino svojega časa preživijo ob pitju nektarja iz cvetov. Znanstveniki so identificirali, katere kombinacije kemikalij v cvetovih jih najbolj privlačijo.
Komarji imajo odlično razvit voh
Brez ostrega voha komarji ne bi prišli daleč. Ključen je pri iskanju toplokrvnega gostitelja, ki samicam omogoči, da bodo lahko odložile jajčeca. Brez njega komarji tudi ne bi mogli najti svojega prevladujočega vira hrane: nektarja iz cvetov. “Nektar je pomemben vir hrane za vse komarje. “Za moške komarje je nektar edini vir hrane, samice pa se z njim hranijo večino svojega življenja. Izjema je le obdobje priprave na izleganje jajčec,” je dejal Jeffrey Riffell, profesor biologije na Univerzi Washington. Kljub temu je le malo znanega o tem, kateri vonji komarje vlečejo k cvetovom in kateri jih od njih odganjajo. Ekipa Univerze Washington je v sodelovanju z Virginia Tech in Univerzo Kalifornija San Diego raziskala prav to ter tudi razvila način za merjenje aktivnosti v možganih komarjev.
Orhideja Platanthera obtusata je pozornost raziskovalcev pritegnila potem, ko so ugotovili, da komarji oprašujejo samo to vrsto – in ne njenih bližnjih sorodnikov, ki rastejo v istem habitatu. Ko so orhideje prekrili – in tako komarjem odvzeli vizualno iztočnico, so ti še vedno pristajali na vrečah in se poskušali nahraniti skozi platno. Foto: Ereimer.net
Orhideja Platanthera obtusata neustavljivo privlačna
Odkrili so, da komarje neustavljivo privlači vonj orhideje Platanthera obtusata. Analizirali so ga in tudi ugotovili, kako posamezne kemične spojine v njem delujejo na možgane komarjev. Ena od njih aktivira isti del možganov kot sintetična spojina, ki se pogosto uporablja v repelentih, čeprav velja za okoljsko sporno. Ko so vonj poustvarili v laboratoriju in z njim premazali različne površine, so se komarji odzvali enako, kot na “pravo” orhidejo. Njihove ugotovitve kažejo, da vonji nekaterih cvetov spodbudijo možgane samic komarjev v enaki meri kot toplokrvni gostitelj.
Orhideja Platanthera obtusata je pozornost raziskovalcev pritegnila potem, ko so ugotovili, da komarji oprašujejo samo to vrsto – in ne njenih bližnjih sorodnikov, ki rastejo v istem habitatu. Ko so orhideje prekrili – in tako komarjem odvzeli vizualno iztočnico, so ti še vedno pristajali na vrečah in se poskušali nahraniti skozi platno.
Spreminjanje razmerja kemikalij spremenilo obnašanje
“Vonj pogosto dojemamo kot enovito stvar – na primer vonj cvetlice ali vonj človeka. Vendar gre za kompleksno kombinacijo kemikalij – vonj vrtnice jih na primer vsebuje več kot tristo. Komarji lahko zaznajo vsako od njih,” pojasnjuje Riffell. Vonj orhideje Platanthera obtusata opisuje kot travnat oziroma mošusni vonj, njeni bližnji sorodniki – ki komarjem ne teknejo, pa imajo bolj sladek vonj, pravi.
Raziskovalna skupina je s pomočjo plinske kromatografije in masne spektroskopije identificirala na desetine kemikalij v vonju orhideje Platanthera. Izkazalo se je (v primerjavi z vonji sorodnih rastlin), da vsebuje velike količine nonanala (alifatski aldehid, ki deluje kot feromon pri žuželkah, mogoče tudi pri ljudeh) in manjše količine lavril aldehida.
Prav tako so zabeležili električno aktivnost v tipalnicah komarjev, ki zaznavajo vonjave. Nonanal in lavril aldehid sta stimulirala vse vrste komarjev, vključno z Anopheles stephensi (ki širi malarijo) in Aedes aegypti (ki širi dengo, rumeno mrzlico in ziko). Ko so vsebnosti obeh spreminjali, se je spremenilo tudi obnašanje komarjev. Najbolj jih je privlačila kombinacija, identična “originalu” – orhideji Platanthera obtusata. Ko so iz “recepta” izpustili lavril aldehid, so komarji izgubili zanimanje. Enako se je zgodilo, ko so njegovo vsebnost povečali: komarji so ostali brezbrižni, velike odmerki so jih celo odganjali.
Stimulacija različnih delov možganov
Z uporabo tehnik, razvitih posebej za ta namen, je raziskovalcem uspel tudi vpogled neposredno v možgane komarjev vrste Aedes increpitus – ki so značilni za habitat,v katerem uspeva orhideja Platanthera obtusata, in gensko spremenjenih primerkov vrste Aedes aegypti. Slednje sta razvila Riffell in Omar Akbari, izredni profesor na UC San Diego. Izkazalo se je, da nonanal in lavril aldehid stimulirata različne dele možganov in med seboj celo tekmujeta: regija, ki se odzove na nonanal, lahko zavira aktivnost v regiji, ki se odziva na lavril aldehid in obratno. Ali to spodbudi ali odvrne komarje, je odvisno od količin obeh kemikalij in razmerja med njima.
Orhideje Platanthera obtusata imajo kombinacijo, ki privlači komarje, sorodne vrste pa ne, pojasnjuje Riffell, in nadaljuje: “Možgani zaznajo (in predelajo) razmerje kemikalij in ne zgolj prisotnost ali odsotnost posameznih od njih. To ni pomembno le pri izbiri cvetov za hranjenje, pač pa tudi pri izbiri toplokrvnega gostitelja – od česar je odvisno preživetje vrste. Človeški vonj je zelo kompleksen, in razmerje nekaterih kemikalij v njem je ključno za to, da nekdo komarje privlači, nekdo drug pa ne.” Bo torej lavril aldehid postal učinkovito naravno sredstvo proti komarjem? “To je v tem trenutku preuranjeno trditi. Vsekakor obeta veliko, in še čudovito (po vijolicah, op. m.š.) diši,” odgovarja Riffel.
