Študijo so izvedli na 12 bolnikih z epilepsijo, ki so bili zaradi slednje podvrženi operaciji. Gre za način zdravljenja, pri katerem v možgane namestijo majhne elektrode, s katerimi beležijo možgansko aktivnost in ugotovijo, od kod izvirajo epileptični napadi. Med operacijo so identificirali možgansko regijo, ki je ob šibki električni stimulaciji izboljšala kognitivni nadzor – proces prehoda iz enega miselnega vzorca ali vedenja v drugega. Kognitivni nadzor je moten pri večini duševnih motenj ter tudi pri številnih nevroloških boleznih.
Metoda bi bila na primer lahko uporabna pri osebah z depresijo, ki se preprosto ne morejo izvleči iz ‘zataknjenih’ negativnih misli, pa tudi pri osebah z demenco, navajajo avtorji. Izpostavljajo tudi, da gre za predel možganov, ki je osrednjega pomena za miselne funkcije. Zboljšanje njegovega delovanja lahko predstavlja novo terapevstko možnost.
Raziskovalna ekipa je tudi že razvila algoritme, s katerimi po stimulaciji (ki jo je mogoče poljubno regulirati) lahko spremljajo različne kognitivne sposobnosti bolnikov – tako iz njihovih dejanj kot neposredno iz možganske aktivnosti. »Gre za sistem, ki iz možganske aktivnosti prepozna, da ima bolnik poslabšanje stanja, in sproži šibek električni signal za »prebroditev« težave. “Analogija, ki jo pogosto uporabljam, ko razlagam delovanje sistema, je električno kolo. Ko nekdo s težavo poganja pedala, kolo to zazna in poveča delovanje,« je pojasnil prvopodpisani avtor prof. dr. Alik Widge.
Omenjena študija pa ni pomembna samo zaradi tehnološke sofisticiranosti. Gre tudi za prvo študijo sploh, ki je pokazala naslednje:
• specifično človeško duševno funkcijo, povezano z duševno boleznijo, je mogoče zanesljivo okrepiti z natančno usmerjeno električno stimulacijo;
• obstajajo posebni predeli možganov (znotraj notranje kapsule), ki so še posebej učinkoviti za kognitivno izboljšanje;
• Algoritem z zaprto zanko, uporabljen kot krmilnik, je bil dvakrat učinkovitejši od stimulacije ob naključnih časih.
Nekateri bolniki so imeli poleg epilepsije tudi močno anksioznost. Ko so prejeli stimulacijo, ki izboljšuje kognitivne sposobnosti, so poročali, da se je njihova anksioznost zmanjšala. Svoje misli so bili bolj sposobni preusmeriti proč od stiske in se osredotočiti na tisto, na kar so se želeli. Widge pravi, da to nakazuje, da bi metodo lahko uporabili za zdravljenje bolnikov s hudo anksioznostjo, depresijo ali drugimi motnjami, odpornimi na zdravila. »To bi lahko bil popolnoma nov pristop pri zdravljenju duševnih bolezni. Namesto, da bi poskušali zatreti simptome, bi bolnikom dali orodje, s katerim bi prevzeli nadzor nad svojim umom,« je pojasnil za konec.
Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.