Stres postane problem, ko je preveč intenziven in traja predolgo. Povzroči težave, ki se najpogosteje kažejo kot duševne in telesne bolezni. Z obvladovanjem dihanja oz. zavestnim in pravilnim dihanjem zmanjšamo škodljive vplive, ki jih ima stres na organizem.
Trebušno dihanje izboljša delovanje telesa
Pravilno dihanje vključuje tri faze dihanja: trebušno, prsno in ključnično oz. dihanje s pljučnimi vršički. Trebušno dihanje je najbolj pomirjujoče in ga ponavadi ne uporabljamo – ko smo v stresu, ponavadi dihamo prsno ali ključnično.
Pomembno je tudi, da je izdih daljši od vdiha (če je mogoče, še enkrat daljši), saj ima to sproščujoč efekt.
Takšno dihanje izboljša delovanje celotnega dihalnega sistema, poveča pljučno kapaciteto, ugodno deluje na notranje organe: srce, jetra, ledvice, črevesje. Telo se hitreje obnavlja, zmanjša se količina prostih radikalov v telesu. Na duševnem nivoju pravilno dihanje izboljša razpoloženje, spomin, koncentracijo, samozavest ter zmanjša tesnobo, depresivnost, strahove …
Dihanje kot terapija
Dihanje kot terapevtsko sredstvo lahko uporabljamo na več načinov. Dokazano ublaži simptome pri tesnobi, strahovih, paničnih napadih, depresivnosti … Poleg tega dihanje lahko služi tudi kot sredstvo za preusmerjanje misli, npr. pri obsesivnih mislih ali pretirani pozornosti na telesne simptome.
Raziskave so pokazale, da so pri depresivnosti zelo koristne dihalne tehnike hiperventilacije, ki pa jih lahko izvajamo le pod strokovnim vodstvom.
Faze dihanja
Dihanje ima štiri faze. Vsak cikel vsebuje vdih, kratek premor, izdih in spet kratek premor. Pri vdihu vzamemo od sveta, kar rabimo in kar nam ta lahko ponudi.
Če ima oseba preveč poudarjen vdih, ima lahko strah pred sproščanjem. Ljudje s preveč poudarjenim izdihom imajo ponavadi težave s samostojnostjo. Prekratek izdih pa ponavadi kaže na to, da se oseba ne zna sprostiti. Ljudje, ki imajo težave s strahovi in tesnobo, imajo pogosto prekratek izdih in preveč poudarjen vdih (kar se ujema s tem, da se niso zmožni sprostiti). Pri depresivnih ljudeh je pogosto preveč poudarjen izdih, kar se sklada s tem, da se razdajajo za druge in težko ohranijo stvari zase.
Ritem dihanja
Tudi hitrost in ritem dihanja pove veliko o duševnem dogajanju pri osebi. Ritem dihanja je npr. eden od najočitnejših fizičnih kazalcev čustvenih in mentalnih procesov. Če je ritem sproščen in enakomeren, to kaže na sproščena in umirjena čustva.
Dihanje ljudje pogosto uporabljajo tudi za zadrževanje čustev, ki jih nočejo doživeti: npr. dihajo zelo plitvo, dihanje zaustavijo ali ne uporabljajo trebušne prepone.
