Zakaj in kako covid-19 povzroči izgubo voha – anozmijo

Izguba voha ozioma anozmija je eden od najzgodnejših in najpogostejših simptomov pri covid-19. Zdaj je jasno, zakaj, in katere celice koronavirus SARS-CoV-2 ajbolj prizadane. Presenetljivo med njimi ni vohalnih nevronov.

Kaže, da koronavirus SARS-CoV-2 ne povzroči anozmije na način, da neposredno okuži nevrone, temveč vpliva na funkcijo podpornih celic. Foto: Bigstock

Študije kažejo, da izguba voha bolje napoveduje covid-19 kot drugi simptomi, kot sta na primer vročina in kašelj. Vendar so pred kratkim ni bilo znano, zakaj se to dogaja in kateri mehanizmi so vpleteni v ta proces.

Zdaj je mednarodna skupina raziskovalcev, ki so jo vodili nevrologi iz Harvard Medical School, ugotovila, katere vrste vohalnih celic so najbolj dojemljive za koronavirus SARS-CoV-2. Med njimi ni nevronov – ki zaznajo in prenašajo vonj v možgane. Vohalni nevroni ne izražajo gena, ki kodira ACE2 receptorski protein, ki ga koronavirus SARS-CoV-2 uporablja za vstop v človeške celice. Se pa ACE2 izrazi v celicah, ki nudijo presnovno in strukturno podporo nevronom, pa tudi v določeni populaciji matičnih celic in celic krvnih žil.

Okužba nenevronskih celičnih tipov

Ugotovitve, 24. julija letos objavljene v Science Advances kažejo, da je lahko okužba nenevronskih celičnih tipov odgovorna za izgubo voha pri bolnikih s covid-19. Pomenijo pomemben napredek pri razumevanju bolezni.”Kaže, da koronavirus SARS-CoV-2 ne povzroči anozmije na način, da neposredno okuži nevrone, temveč vpliva na funkcijo podpornih celic,” pojasnjuje dr. Sandeep Robert Datta, izredni profesor za nevrobiologijo na Blavatnikovem inštitutu pri Harvard Medical School. “To pomeni, da v večini primerov okužba s SARS-CoV-2 ne bo trajno poškodovala olfaktorskih nevronskih vezij – kar bi vodilo v trajno izgubo voha,” dodaja, in nadaljuje: “Mislim, da je to dobra novica. Očitno je, da ko okužba izzveni, se obnovijo tudi prizadete celice. Vendar za dokončno potrditev, da je temu res tako, potrebujemo več podatkov in boljše razumevanje mehanizmov, ki so v proces vpleteni.”

Izguba voha 27 krat pogostejša

Glede na najnovejše podatke večina bolnikov s covid-19 občuti neko stopnjo anozmije. Analize elektronskih zdravstvenih kartotek kažejo, da je slednja pri njih 27-krat pogostejša kot pri ljudeh, ki niso okuženi s koronavirusom SARS-CoV-2 – medtem ko je pogostnost vročine, kašlja ali težav z dihanjem le od 2,2 do 2,6 krat pogostejša. Vse več je tudi dokazov, da se izguba voha pri covid-19 razlikuje od izgube voha, ki jo povzročajo drugi virusi. Pri bolnikih s covid-19 se voh običajno povrne v nekaj tednih, kar je precej prej, kot pri drugih virusnih okužbah – za katere je znano, da neposredno poškodujejo vohalne nevrone. Pri njih lahko anozmija traja več mesecev.

Analizirali ključna gena, ki kodirata receptorske beljakovine

Datta in sodelavci so se pri iskanju vzrokov za izgubo voha pri covid-19 osredotočili na gen ACE2. Slednji kodira glavni receptorski protein, ki ga virus SARS-CoV-2 uporabi za vstop v človeške celice. Pregledali so tudi gen TMPRSS2, ki kodira encim, za katerega je znano, da tudi igra pomembno vlogo pri vstopu SARS-CoV-2 v celico. Analize so pokazale, da se tako ACE2 kot TMPRSS2 izražata v celicah vohalnega epitelija – specializiranem tkivu v nosni votlini, ki je odgovorno za prepoznavanje vonjev. V njem se nahajajo vohalni nevroni in različne podporne celice.

Vohalni nevroni ne izražajo gena ACE2 in tudi ne gena TMPRSS2

Spoznanje, ki je najbolj presenetilo, je bilo, da vohalni nevroni ne izražajo niti gena ACE2 niti gena TMPRSS2. Izražajo pa vrsto drugih genov, povezanih z ostalimi vrstami koronavirusov. Raziskovalci so tudi ugotovili, da le dva specifična tipa celic v vohalnem epiteliju izražata ACE2 na podobnih ravneh, kot so jih opazili v celicah spodnjih dihalnih poti – najpogostejših tarč virusa SARS-CoV-2. En tip so celice, ki se ovijajo okrog vohalnih nevronov in za katere domnevajo, da nudijo strukturno in presnovno podporo. Drug tip so bazalne matične celice, ki se aktivirajo po poškodbi epitelija in ga obnovijo.

Izvirno znanstveno objavo v celoti najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj