Menopavza ni bolezen, čeprav kar 75 odstotkom žensk povzroča težave. Proces končevanja rodnosti se začne s postopnim zmanjševanjem hormonov estrogena in progesterona. Traja lahko tudi deset let in več. Enako, kot zgodi ženskam, ki pri 50+ izgledajo kot skoraj najstnice (naravno ali s pomočjo), se zgodi tistim, ki se sledov življenja na svojih obrazih in telesih ne branijo. Menopavza ne izbira in izjemno vpliva na žensko zdravje, ne glede na to, kako ženske izgledajo.
Povečano tveganje za številne bolezni
Menopavza poveča tveganje za bolezni srca in ožilja ter osteoporozo, zato mora biti ženska v tem času še posebej pozorna na svoje zdravje. Zelo priporočljiva je sprememba življenjskega stila: več gibanja, zdrava prehrana, vzdrževanje primerne telesne teže. Statistika kaže, da Slovenke le 4 odstotke svojega časa namenijo ukvarjanju s športom – za razliko od tretjine svojega časa, ki ga posvetijo delu v službi in doma. S podobnim ritmom nadaljujejo tudi v menopavzi. Je sploh mogoče tipični ženski stil življenja dolgoročno spremeniti?
Ključna osveščenost in kakovostne informacije
Kot marsikje drugje, je tudi tukaj ključna osveščenost ter dostop do kakovostnih informacij. Menopavza (in tudi sicer žensko zdravje) je namreč odličen biznis. Poceni rešitev, ki obljubljajo učinke skoraj v trenutku, na tržišču kar mrgoli. Da bi ločili zrnje od plev, je najprej potrebno poznati nekaj dejstev.
Srčno-žilna obolenja in menopavza
Ženske v rodni dobi redkeje zbolevajo za boleznimi srca in ožilja kot enako stari moški. Varuje jih spolni hormon estrogen, ki ga jajčniki v menopavzi prenehajo izdelovati. Tveganje za bolezni srca in ožilja se po menopavzi primerjavi z 10 let mlajšimi ženskami poveča za osemkrat (!) in že po nekaj letih obolevajo enako pogosto kot moški.
Telesna aktivnost: koliko in kako?
Ženska v menopavzi naj bo telesno aktivna najmanj pet ur na teden, intenzivnost pa naj doseže 70 do 80 odstotkov maksimalnega srčnega utripa. Svoj maksimalni srčni utrip izračunate tako, da od 220 odštejete starost v letih. 30 minutni sprehod na dan torej ni dovolj. Predlog: hoja v hrib (gore). Na voljo je povsod, je zastonj, lahko jo izvajamo v vseh letnih časih. Telesna aktivnost tudi upočasni staranje kože, mišična masa, ki jo s tem pridobimo, pa uspešno nadomesti maščevje (salo).
Več vnosa antioksidantov
Na starost potrebujemo več antioksidantov. Njihov glavni vir sta zelenjava in sadje. Študija iz 2014 je pokazala, da je dodatni vnos polifenolov v 12 tednih zmanjšal navale vročine, nočno potenje in neenakomerno bitje srca. Zaradi pozitivnega vpliva polifenolov na elastičnost žilne stene se je izboljšala tudi toplotna regulacija. Ženske so doživljale manj vročinskih oblivov (valung). V raziskavo so zajeli 170 žensk, izsledke pa objavili v strokovni reviji Journal of reproductive magazine.
Rak jajčnikov najpogostejši po 55. letu
Rak jajčnikov je tretji najpogostejši ginekološki rak pri nas, zbolevajo pa predvsem ženske po menopavzi, največkrat v starosti od 55. do 65. let. Med raki rodil ima najvišjo umrljivost, pogosteje pa zbolevajo ženske, ki niso nikoli rodile ali ki so prvič rodile po 35. letu starosti. Vsako leto zboli nekaj sto žensk, kar tri četrtine jih umre, predvsem zaradi (pre)poznega odkrivanja. Preventiva zoper raka jajčnikov je lahko prehrana z veliko flavanoni in flavoni. Nahajajo se v sadju in zelenjavi močnih barv, zelenem čaju… Raziskave kažejo, da zmanjšajo tveganje za raka rodil za 21 odstotkov. Za zaščitni učinek sta dovolj že dve polni skledici svežega sadja in zelenjave na dan. Če so tri, še toliko bolje. Protitumorsko deluje predvsem proantocianidin, še posebej pri slabo diferenciranih in invazivnih tumorjih. Slednji imajo tudi slabši izid zdravljenja ter nižje petletno preživetje.
