Kako si pomagati, ko se začnejo prve menopavzne težave

Sprememba življenjskega sloga v letih, ko menopavza trka na vrata, je težja naloga, kot se zdi. Slovenke s(m)o namreč navajene drugim (službi, družini, ostarelim staršem...) dajati prednost. Skrb zase je šele na koncu naših prioritet. Kljub temu, da se zavedamo njihovega pomena.

Menopavza poveča tveganje za bolezni srca in ožilja ter osteoporozo. Foto: Bigstock

Menopavza ni bolezen, čeprav kar 75 odstotkom žensk povzroča težave. Proces končevanja rodnosti se začne s postopnim zmanjševanjem hormonov estrogena in progesterona. Traja lahko tudi deset let in več. Enako, kot zgodi ženskam, ki pri 50+ izgledajo kot skoraj najstnice (naravno ali s pomočjo), se zgodi tistim, ki se sledov življenja na svojih obrazih in telesih ne branijo.

Menopavza izjemno vpliva na žensko zdravje.

Povečano tveganje za številne bolezni

Menopavza poveča tveganje za bolezni srca in ožilja ter osteoporozo, zato mora biti ženska v tem času še posebej pozorna na svoje zdravje. Zelo priporočljiva je sprememba življenjskega stila: več gibanja, zdrava prehrana, vzdrževanje primerne telesne teže.

Slovenke le 4% svojega časa namenijo ukvarjanju s športom.

Najnovejša raziskava o ženskem zdravju je tudi pokazala, da ženske v Sloveniji kar tretjino svojega časa posvetijo delu v službi in doma. S podobnim ritmom nadaljujejo tudi v menopavzi. Kako ga spremeniti na način, ki ne bo preveč naporen in ki ne bo drastično posegel v družinsko življenje?

Ključna osveščenost in kakovostne informacije

Kot marsikje drugje, je tudi tukaj ključna osveščenost ter dostop do kakovostnih informacij. Menopavza (in tudi sicer žensko zdravje) je namreč odličen biznis. Poceni rešitev, ki obljubljajo učinke skoraj v trenutku, kar mrgoli. Nekatere priporočajo tudi zdravniki in farmacevti. Da bi ločili zrnje od plev, je najprej potrebno poznati nekaj dejstev.

Tveganje za SŽB se po menopavzi poveča za osemkrat.

Srčno-žilna obolenja in menopavza

Ženske v rodni dobi redkeje zbolevajo za boleznimi srca in ožilja kot enako stari moški. Varuje jih spolni hormon estrogen, ki ga jajčniki v menopavzi prenehajo izdelovati. Tveganje za bolezni srca in ožilja se po menopavzi primerjavi z 10 let mlajšimi ženskami poveča za osemkrat (!) in že po nekaj letih obolevajo enako pogosto kot moški.

Telesna aktivnost: koliko in kako?

Ženska v menopavzi naj bo telesno aktivna najmanj pet ur na teden, intenzivnost pa naj doseže 70 do 80 odstotkov maksimalnega srčnega utripa. Svoj maksimalni srčni utrip izračunate tako, da od 220 odštejete starost v letih. 30 minutni sprehod na dan torej ni dovolj. Predlog: hoja v hrib (gore). Na voljo je povsod, je zastonj, lahko jo izvajamo v vseh letnih časih in postreže s čutnimi izkušnjami, ki jim ni para.

Telesna aktivnost: 3 krat na teden po min eno uro na polno.

Več vnosa antioksidantov

Na starost potrebujemo več antioksidantov. Njihov glavni vir sta zelenjava in sadje. Pomagajo ekstrakti iz skorje iglavcev. Študija iz 2014 je pokazala, da je 12 tedensko uživanje po 30 mg ekstrakta iz obmorskega bora zmanjšalo navale vročine, nočno potenje in neenakomerno bitje srca. Zaradi pozitivnega vpliva polifenolov na elastičnost žilne stene se je izboljšala tudi toplotna regulacija. Ženske so doživljale manj vročinskih oblivov oziroma valung. V raziskavo so zajeli 170 žensk, izsledke pa objavili v strokovni reviji Journal of reproductive magazine.

Protitumorsko deluje predvsem proantocianidin.

Rak jajčnikov najpogostejši po 55. letu

Rak jajčnikov je tretji najpogostejši ginekološki rak pri nas, zbolevajo pa predvsem ženske v menopavzi, največkrat v starosti od 55. do 65. let. Med raki rodil ima najvišjo umrljivost, pogosteje pa zbolevajo ženske, ki niso nikoli rodile ali ki so prvič rodile po 35. letu starosti. V Sloveniji za rakom jajčnikov vsako leto zboli nekaj sto žensk, kar tri četrtine jih umre, predvsem zaradi (pre)poznega odkrivanja.

S prehrano nad raka jajčnikov

Preventiva zoper raka jajčnikov je prehrana z veliko polifenoli, predvsem flavanoni in flavoni. Gre za antioksidante, ki so v sadju in zelenjavi močnih barv, zelenem čaju… Raziskave kažejo, da zmanjšajo tveganje za raka jajčnikov za 21 odstotkov. Za zaščitni učinek je dovolj že zaužitje 75 miligramov polifenolov na dan. Protitumorsko deluje predvsem proantocianidin, še posebej pri slabo diferenciranih in invazivnih tumorjih. Slednji imajo tudi slabši izid zdravljenja ter nižje petletno preživetje.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj