Sistemsko vnetje nastane, ko procesi staranja, kronični stres in toksini iz okolja prisilijo imunski sistem, da se brez prestanka bori proti njim. Vnetje je namreč prvi odziv imunskega sistema na vdor sovražnih mikroorganizmov ali tujih snovi. Zdaj so raziskovalci iz Univerze Kalifornija (Berkeley) identificirali molekularno “stikalo”, ki igra pri tem ključno vlogo. Ugotovitve, ki bi lahko pripeljale do novih načinov za zaustavitev mnogih kroničnih bolezni, so 6. februarja letos objavili v strokovni reviji Cell Metabolism.
Postarane celice je moč pomladiti
“V preteklosti smo že dokazali, da lahko postarane celice pomladimo. Zdaj se sprašujemo: v kolikšni meri je proces celičnega staranje mogoče obrniti? To počnemo s preučevanje fizioloških procesov, povezanih z vnetjem (torej delovanjem imunskega sistema) in odpornostjo celic na inzulin. Slednja s staranjem narašča. Če bi razumeli mehanizme, ki pri tem nastopajo, bi to odprlo nove možnosti pri obvladovanju nekaterih neozdravljivih degenerativnih bolezni,” je povedala dr. Danica Chen, profesorica celične biologije in toksikologije na UC Berkeley.
Preučevali aktivnost NLRP3 beljakovin
V študiji je Chen-ova z ekipo dokazala, da lahko aktivnost beljakovin, imenovanih NLRP3 – ki sodelujejo pri tvorbi inflamasomov, izključijo s procesom deacetilacije. Beljakovine NLRP3 so odgovorne za zaznavanje potencialnih groženj v telesu in sprožitev vnetnega odziva. Prekomerna aktivacija inflamasomov je povezana z različnimi kroničnimi stanji, vključno z multiplo sklerozo, rakom, sladkorno boleznijo in demenco. Zdravila, s katerimi bi vplivali na delovanje beljakovin NLRP3, bi ustavila vnetni odziv ter tako pomagala pri preprečevanju ali zdravljenju bolezni. “Acetilacija lahko služi kot neke vrste stikalo,” je dejala Chen-ova, in pojasnila: “Ko je histom (del beljakovine) acetiliran, je vnetje “vklopljeno”. Ko je deacetiliran, se vnetje “izklopi”.”
Vpliv tudi na odpornost celic na inzulin
Z raziskavo na markrofagih (vrsta imunskih celic) pri miših je ekipa ugotovila, da je protein, imenovan SIRT2, odgovoren za deacetiliranje vnetja NLRP3. Miške, ki so bile gensko spremenjene tako, da je bila tvorba SIRT2 onemogočena, so imele v starosti 2 let več znakov vnetja kot enako stare normalne miši. Njihove celice so bile tudi bolj odporne na inzulin – kar je predstanje metabolnega sindroma, ki vodi v sladkorno bolezen tip 2.
Obetavno za nove načine zdravljenja degenerativnih bolezni
Skupina je proučevala tudi starejše miši, katerih imunski sistem je bil uničen z sevanjem in nato rekonstruiran z matičnimi celicami krvi. Slednje so izdelovale bodisi deacetilirano ali pa acetilirano različico NLRP3 inflamasomov. Pri tistih, ki so izdelovale deacetilirano različico, se je po šestih tednih izboljšala odpornost telesnih celic na inzulin. “Kaže, da modificiranje dela imunskega odziva dejansko lahko obrne potek nekaterih presnovnih bolezni,” so v poročilo še zapisali raziskovalci.
“Mislim, da bo imela ta ugotovitev zelo pomembne posledice pri zdravljenju kroničnih bolezni pri ljudeh,” je dejala Chen-ova. “Vprašati se je tudi treba, zakaj se večina obetavnih načinov zdravljenja Alzheimerjeve bolezni konča neuspešno. Ena od možnih razlag je, da se zdravljenje začne prepozno. Nujno je, da razumemo reverzibilnost stanj, povezanih s staranjem, in uporabimo to znanje za razvoj novih zdravil za degenerativne bolezni. “
