Kako ohraniti zdrav um v vseh starostnih obdobjih

Vsi si želimo na starost ostati čili in zdravi. Ohranitev zdravega uma je vsaj toliko pomembna kot ohranitev zdravega telesa. Za telo vemo praktično vse, kaj pa za um? Ga je mogoče ohraniti tudi v visoki starosti?

Upad kognitivnih sposobnosti na starost velja za nekaj samoumevnega, najnovejša spoznanja pa kažejo, da temu ni tako. Foto: Bigstock

Upad kognitivnih sposobnosti na starost je nekaj, česar se bojimo vsi. Naše bližnje (ali celo nas same) hitro spremeni iz ljudi, ki so bili prej polno pol aktivni, v nekaj povsem drugega. Ne zmorejo več osnovnih opravil in zdi se, da so njihovi možgani izgubili sposobnost upravljanja s telesom.

Kognitivne sposobnosti in starost

Upad kognitivnih sposobnosti na starost velja za nekaj samoumevnega, najnovejša spoznanja pa kažejo, da temu ni tako. Dobro znani slogan “uporabi ali izgubi” je za 30-letnike enako pomemben kot za starejše odrasle. V praksi to pomeni, da to, da ostajate aktivni, upočasni kognitivni upad. Lahko ga celo prepreči. Kognitivni upad se – na presenečenje mnogih, namreč začne že pri starosti 30 let.

Praksa iz preteklosti, navodila za prihodnost

Za mnoge odrasle so trideseta zelo naporno obdobje. Zaznamujejo jih težnje po napredovanju v karieri ter osnovanje lastne družine in s tem povezane odgovornosti. Prav tako je to tudi najbolj kritičen čas, da ohranimo ostrino uma. Nova študija Univerze South Florida ugotavlja, da je ključni del za ohranjanje kognitivnih funkcij v odrasli dobi redno vključevanje v različne dejavnosti.

Več dejavnosti, boljše možganske sposobnosti

Raziskovalci so se osredotočili na sedem običajnih dnevnih dejavnosti: plačano delo, čas z otroki, opravila, prosti čas, telesna dejavnost, prostovoljstvo in neformalno pomoč. Pregledali so dva niza podatkov za 732 ljudi, starih od 34 do 84 let, v razdobju 10 let. Kognitivno delovanje so ocenili s pomočjo testa, ki meri delovni spomin, točnost besednega izražanja, sklepanje ter upošteva hitrost odziva ter koncentracijo.

Izkazalo se je, da so tisti, ki imajo več aktivnosti ter se jih redno udeležujejo, dosegli najboljše rezultate. Ugotovitve so objavili v Journal of Gerontology. “Rezultati podpirajo pregovora o “vaja dela mojstra” ter “nikoli ni prepozno”, ter bi lahko bili izhodišče za promocijo aktivnega življenjskega sloga,” je povedala vodilna avtorica študije dr. Soomi Lee. Prepričana je, da je stil življenja, katerega del so tudi raznolike aktivnosti (ki se jih redno udeležujemo) bistvenega pomena za ohranjanje dobro delujočih možganov tudi v pozni starosti.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj