Upočasnitev staranja s prehrano: kaj kažejo nova spoznanja

Upočasnitev staranja se zdi v sodobni družbi, ki poveličuje mladost in zunanji videz, skoraj nujnost. Koža brez gub, športna postava, gibčno telo so pojmi, na katere najprej pomislimo, ko govorimo o tej temi. Staranje se začne veliko prej, kot ga opazimo navzven. Zdravstveno se odraža v kroničnih nenalezljivih degenerativnih boleznih, pri razumevanjih katerih je bil v zadnjih letih narejen izjemen napredek, predvsem v smislu ukrepanja s prehranskimi intervencijami.

Upočasnitev staranja s prehrano
Staranje se začne veliko prej, kot ga opazimo navzven. Zelo pomembno je kakšne so naše prehranjevalne navade, saj te lahko upočasnijo staranje. Foto: Bigstock

Spletni portal Medscape poroča, da so odkrili tri nove molekule, ki delujejo kot signali za pospešitev ali upočasnitev propadanja celic. Neposredno so povezane s staranjem, in kar je resnično presenetilo vse, odvisne so od prehrane. Avtorji objave v strokovni reviji Cell (ki jo povzema Medscape), so do tega prišli po analizi več kot 300 tisoč člankov o staranju, ki so bili v strokovnih publikacijah objavljeni v zadnjih desetih letih. Med njimi je bilo tudi več kot 80 poročil o poskusih na živalih in ljudeh, ki so potrdili, da lahko prehranske intervencije odložijo staranje in upočasnijo razvoj nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni, vključno z rakom. Se nam torej v kratkem obeta seznam živil zoper staranje, za katerimi bo stala znanost?

(S)krajšanje telomer naj bi bil temeljni vzrok za bolezni, povezane s staranjem. Če ta proces obrnemo na primer z gensko terapijo za aktivacijo telomeraze, ima to konkretne terapevtske učinke, na primer pri pljučni fibrozi in aplastični anemiji.

Dokazane srčno-žilne koristi

Javier Gómez Pavón, vodja oddelka za geriatrijo v bolnišnici Rdečega križa v Madridu in član vodstvene ekipe Španskega združenja za geriatrijo in gerontologijo, priznava, da je prehrana neposredno povezana z manjšo incidenco nekaterih bolezni. Kot primer navede sredozemsko prehrano, za katero so študije pokazale, da zmanjšuje pojavnost kapi, ishemične srčne bolezni, dislipidemije pa tudi tveganje za kognitivne motnje. Uživanje oreščkov je povezano z manjšo dislipidemijo. Prehrana, bogata z vlakninami, je povezana z manj črevesnimi funkcionalnimi motnjami in rakom debelega črevesa. Uživanje nemastnega mesa ter veliko sadja in zelenjave pred malignimi spremembami ščiti prostato in dojke. Prehrana z zadostnim vnosom beljakovin je povezana z boljšo mišično maso v vseh starostnih obdobjih, živila, bogata s kalcijem, pa varujejo kostno maso in tako neposredno vplivajo na osteoporozo. Kaj pa prehrana in dolgoživost? »Trenutno ni nobene študije, ki bi povezovala kakršno koli dieto z daljšo življenjsko dobo. Se pa glede na obstoječe podatke tovrstno najbolj logična izbira zdi sredozemska prehrana,« odgovarja Gómez Pavón.

Prehrana je (trenutno) najlažji in vsem dostopen način za upočasnitev staranja. So pa z njo povezana številna napačna prepričanja, zakoreninjena v splošni in strokovni javnosti. Eden izmed njih je, da fermentirani mlečni izdelki niso najprimernejša izbira za starostnike, ker naj ti ne bi imeli več ustreznih encimov za njihovo razgradnjo. »To ne drži. Mlečni izdelki so bolj kot zaradi beljakovin pomembni zaradi visoke vsebnosti kalcija in prekurzorja vitamina D. Oba sta temeljna v vseh življenjskih obdobjih, še posebej pa na starost, ko pride do izgube kostne mase in osteoporoznih zlomov kosti že samo zaradi procesa staranja,« pojasnjuje Gomez. Drugi mit je, da sadja ni dobro uživati ​​ob obrokih. Tudi ta strokovno ne »pije vode«. Zaradi visoke hranilne vrednosti je sadje temeljno živilo sredozemske prehrane. Antioksidanti v njem so dokazano pomembna »sestavina« proti staranju. Je pa res, da jih je lažje prebaviti, če jih uživamo zunaj obrokov, samostojno, pojasnjuje Gomez Pavon in nadaljuje: »Zelo napačno je tudi stališče, da je stročnice zaradi sladkorjev v njih treba uživati v zelo omejenih količinah. Vsebujejo številne koristne snovi in so pomemben vir neživalskih beljakovin. Veliko bolj kot njim se je treba izogibati rafiniranim sladkorjem (ki so jih polni industrijsko pecivo in sladke pijače), saj so dokazano neposredno povezani s srčno-žilnimi boleznimi in z debelostjo.«

Krajšanje telomer in degenerativne bolezni

»Ključ« za upočasnitev staranja se skriva v vplivu nekaterih molekul in/ali spojin neposredno na telomere – konice kromosomov, ki se po vsaki delitvi celice zmanjšajo, pravi Maria A. Blasco, direktorica Španskega nacionalnega centra za raziskave raka (CNIO). Raziskovalci so jih poimenovali »senzorji hranil«. Gre za molekulsko mrežo, ki signalizira, da je hrana na voljo, in sproži kaskado biokemičnih procesov, ki določajo, kako se bo telo odzvalo nanjo. Senzorji hranil so trenutno tudi ena najbolj »vročih tarč« farmacevtske industrije. Če bi uspeli razviti učinkovino, s katero bi vplivali nanje, bi to lahko popolnoma spremenilo zdravljenje debelosti in tudi veliko nenalezljivih kroničnih bolezni. Dokler to (še) ni tako, pa smo pri celostni upočasnitvi staranja odvisni predvsem od sloga življenja, katerega najpomembnejši del je to, kar si leta in desetletja nalagamo na krožnike. Genomska nestabilnost, obraba telomer, epigenetske spremembe, izguba proteostaze, inaktivirana makroavtofagija, disregulacija zaznavanja hranil, mitohondrijska disfunkcija, celično staranje, izčrpanost hematopoetskih progenitornih celic, sprememba medcelične komunikacije, kronična vnetja in neravnovesja v mikrobiomu … so merljivi procesi, ki se spreminjajo s staranjem organizma. Ko (na različne načine) vplivamo nanje, je rezultat pospešitev ali upočasnitev (v nekaterih primerih celo prekinitev) staranja.

Vir:

https://www.medscape.com/viewarticle/988578?ecd=mkm_ret_230301_mscpmrk-OUS_ICYMI&uac=209260DR&impID=5202887&faf=1#vp_1 (Dostop 20. 3. 2023)