Avtor: R.M.Z.
Antibiotiki namreč le malo pripomorejo k izboljšanju simptomov prehlada in gripe, saj njihov cilj ni zdravljenje virusnih okužb, ki se običajno pozdravijo v tednu dni ali dveh. V večini primerov pa je akutni kašelj posledica prehlada, virusa gripe ali bronhitisa, ki traja do tri tedne, in uporaba antibiotikov ni potrebna. Po drugi strani pa je dobro poznano protibakterijsko in protivnetno delovanje medu, ki ima tudi antioksidantske učinke. Med je zato ob obravnavi kašlja odlična alternativa zdravilom na recept, je zapisano v osnutku smernic za obravnavo kašlja, ki so jih predstavili strokovnjaki britanskega NICE (National Institute for Health and Care Excellence) in Public Health England (PHE) na letni julijski konfereci NICE v Manchestru.
Ljudem svetujejo, da naj kašelj zdravijo z uporabo medu ali zdravil proti kašlju, če kašelj še vztraja več kot tri tedne, pa naj se obrnejo na svojega zdravnika. Dr. Tessa Lewis, splošna zdravnica in predsednica NICE, je dejala: “O pojavu izcedka iz nosu, vnetega grla in kašlja pričakujemo, da se bo kašelj umiril v dveh do treh tednih in antibiotiki niso potrebni.” Če kašelj vztraja več kot tri tedne, pa naj se obrnejo na svojega zdravnika. Ljudje naj uporabljajo med in zdravila proti kašlju, ki vsebujejo izvleček korenin pelargonije, gvaifenezin ali dekstrometorfan, ki ‒ kot zapišejo na spletni strani NICE ‒ pomagajo blažiti kašelj. In še opozorilo: otroci, mlajši od 12 mesecev, medu ne smejo uživati zaradi možnosti pojava botulizma.
Kako preudarno uporabljamo antibiotike? Premalo.
Antibiotike naj bi le v redkih primerih predpisovali zaradi akutnega kašlja, in še to bolnikom, pri katerih zaradi obstoječega zdravstvenega stanja obstaja tveganje nadaljnjih zapletov. Za obravnavo akutnega kašlja je tako morda potreben antibiotik, če obstaja tveganje za nadaljnje zaplete, na primer pri ljudeh s pljučno boleznijo, imunosupresijo ali s cistično fibrozo.
Nova priporočila so oblikovana v smeri, ki spodbuja zdravnike k skupnemu cilju — zmanjšanju nepotrebnega predpisovanja antibiotikov. Ob zavedanju, da vsako leto zaradi odpornosti proti antibiotikom umre 700.000 ljudi na svetu, postanejo prizadevanja strokovnjakov za zmanjšanje uporabe antibiotikov razumljivejša tudi splošni javnosti.
Odpornost bakterij na antibiotike je vse bolj razširjena, nove smernice pa podpirajo splošne zdravnike v prizadevanjih za zmanjšanje predpisovanja antibiotikov.
Pomenljiva statistika
In še nekaj poudarkov o uporabi antibiotikov, ki so jih predstavili na konferenci NICE:
– če globalna skupnost ne bo uspešna v prizadevanjih omejevanja rezistence na antibiotike, bi to do leta 2050 pomenilo 10 milijonov smrti in strošek v višini 86 trilijonov funtov.
– 1 od 3 bolnikov v britanski bolnišnici vsak trenutek prejma antibiotik.
– 1 od 3 oseb v Angliji ima letno vsaj eno terapijo z antibiotiki.
PHE — ena od skupin, ki je sodelovala pri objavi novih britanskih smernic — pravi, da je kar ena petina antibiotikov predpisanih po nepotrebnem, saj naj bi v večini primerov ljudje okrevali tudi brez uporabe abtibiotikov. In še nekaj podatkov, ki jih je razkrila študija, ki je bila objavljena v publikaciji Proceedings of the National Academy of Sciences of the USA, ki je ocenjevala uporabo antibiotikov v 76 državah. Izsledki kažejo, da se je uporaba antibiotikov med leti 2000 in 2015 povečala za 39 odstotkov. Predpisovanje širokospektralnih penicilinov, najpogostejšega tipa antibiotika, se je povečalo za 36 odstotkov. Največji skok — za kar 114 odstotkov — je bil opažen v državah z nizkimi do srednje visokimi dohodki. V državah, v katerih do dohodki visoki, pa se je odstotek predpisanih antibiotikov zmanjšal za štiri odstotke.
