
»Ključ« za upočasnitev staranja se skriva v vplivu nekaterih molekul in/ali spojin neposredno na telomere – konice kromosomov, ki se po vsaki delitvi celice zmanjšajo, pravi Maria A. Blasco, direktorica Španskega nacionalnega centra za raziskave raka (CNIO). Raziskovalci so jih poimenovali »senzorji hranil«. Gre za molekulsko mrežo, ki signalizira, da je hrana na voljo, in sproži kaskado biokemičnih procesov, ki določajo, kako se bo telo odzvalo nanjo. Senzorji hranil so trenutno tudi ena najbolj »vročih tarč« farmacevtske industrije. Če bi uspeli razviti učinkovino, s katero bi vplivali nanje, bi to lahko popolnoma spremenilo zdravljenje debelosti in tudi veliko nenalezljivih kroničnih bolezni. Dokler to (še) ni tako, pa smo pri celostni upočasnitvi staranja odvisni predvsem od sloga življenja, katerega najpomembnejši del je to, kar si leta in desetletja nalagamo na krožnike. Genomska nestabilnost, obraba telomer, epigenetske spremembe, izguba proteostaze, inaktivirana makroavtofagija, disregulacija zaznavanja hranil, mitohondrijska disfunkcija, celično staranje, izčrpanost hematopoetskih progenitornih celic, sprememba medcelične komunikacije, kronična vnetja in neravnovesja v mikrobiomu … so merljivi procesi, ki se spreminjajo s staranjem organizma. Ko (na različne načine) vplivamo nanje, je rezultat pospešitev ali upočasnitev (v nekaterih primerih celo prekinitev) staranja.
Vir: https://www.medscape.com/viewarticle/988578?ecd=mkm_ret_230301_mscpmrk-OUS_ICYMI&uac=209260DR&impID=5202887&faf=1#vp_1 (Dostop 20. 3. 2023)