Menstruacija je eden od napovednik dejavnikov za to, kako dolgo bodo ženske živele, kaže raziskava, v katero so zajeli več kot 18 tisoč žensk. Spremljali so jih 21 let in ugotovili, da kasneje, kot ženske dobijo prvo menstruacijo, večja je verjetnost, da bodo dočakale 90 let in več.
Ne samo kasnejša menstruacija, na to, kako dolgo bodo ženske živele, vpliva tudi menopavza, ugotavljajo raziskovalci Univerze San Diego.
Menopavza je zadnja menstruacija, ki oznani konec rodnega obdobja. Kasneje, kot se zgodi, bolje je. Ženske, ki menopavzo doživijo pri starosti 50 let ali več, za kroničnimi boleznimi, predvsem boleznimi srca in ožilja, zbolevajo kasneje. Vzrok je v tem, da jih estrogen – ženski spolni hormon, ki je močan antioksidant, varuje dlje. Med ženskami, ki kasneje doživijo menopavzo, je manj kadilk in sladkornih bolnic. Raziskovalci menijo, da je tukaj povezava pravzaprav obratna: zaradi kajenja in sladkorne bolezni, ki kvarijo srce in jajčnike, menopavza nastopi prej.
Povprečna starost, pri kateri Slovenke doživijo menopavzo, je 51 let, prvo menstruacijo pa običajno dobijo pri dvanajstih letih starosti.
Nista pa pozna menstruacija in pozna menopavza edina mehanizma, ki varujeta ženske. Na to, kako dolgo bodo živele, vpliva tudi to, koliko otrok imajo. Ženske, ki rodijo več otrok, se starajo počasneje. Vzrok gre verjetno iskati v vplivu ženskih hormonov in večji čustveni podpori okolice. Pri ženskah, ki imajo več otrok, se telomere krajšajo počasneje, kot pri tistih brez otrok. Telomere so zaščitne kapice na koncu kromosomov, ki se ob vsaki delitvi celice zmanjšajo in ko jih »zmanjka«, nastopi programirana celična smrt.
