Polifagija: Zakaj nenadoma postanemo zelo lačni?

Vsi poznamo lakoto, ki nas popade skoraj iznenada, in občutek tresočih nog ter popolne izgube energije pred tem. Zdi se, da se bomo, če se hitro ne dokopljemo do nečesa, v kar bomo pošteno zagrizli, onesvestili. Nenadna ekstremna lakota je poznana kot polifagija, zgodi pa se zaradi različnih vzrokov.

Lakoto bolj kot sladka torta potešijo cela zrna, stročnice, jajca, oreščki, sadje, zelenjava in belo meso. Foto: Bigstock

Telo je pri zagotavljanju hranil, ki mu omogočajo delovanje, neizprosno. Ko jih zmanjka, to pove na način, ki si ga za vedno zapomnimo. Nič ne pomagajo dobri nameni, zaradi katerih smo se odrekli torti, ko je nekdo v službi praznoval rojstni dan. Lakota pride za nami in udari z vso silo. Ko se to zgodi, nam je žal tako torte kot vsega ostalega, kar je bilo na slavnostni mizi. Dobra novica je, da nismo zamudili kaj dosti. Lakoto bolj kot sladka torta potešijo cela zrna, stročnice, jajca, oreščki, sadje, zelenjava in belo meso.

Stres

Stres je eden od štirih dejavnikov, ki najbolj usodno vplivajo na življenje. Vpleten je v večino kroničnih bolezni in kvari naše duševno zdravje. Da pa bi bil vpleten tudi v to, kako jemo? Čeprav se zdi neverjetno, je še kako resnično. Ko smo pod stresom, nam zaradi povišanega kortizola tekne vse, kar nam pride pod roke. Evolucija nas je za primere »bega ali spopada« opremila z mehanizmi za optimalno delovanje in preživetje, in kopičenje energije iz hrane je eden od teh. Ko se stanje umiri, se tudi apetit vrne v normalo.

Žeja

Voda je za naše preživetje bistveno bolj pomembna, kot hrana. Ko dehidriramo za 1 odstotek, se naše kognitivne funkcije upočasnijo za polovico. Ko stopnja dehidracije doseže 5 odstotkov, umremo. V vsakdanjem življenju je pojav, da telo vodo, ki je ne dobi dovolj s pitjem, skuša dobiti skozi hrano, pogost. Namesto, da bi pili – jemo. Problem rešijo sadje in zelenjava z veliko vsebnostjo vode in/ali čiste juhe. Dobro hidrirajo, hkrati pa potešijo lakoto ter telo preskrbijo s številnimi hranili. Lubenica, na primer, vsebuje 92 odstotkov vode, kar je več, kot mnoge sladke pijače.

Sladkarije

Miza, polna mamljivih slaščic… Težko je iti mimo in si ne privoščiti grižljaja ali dveh. Če s sladkarijami oziroma ogljikovimi hidrati z veliko škroba pretiravamo, zelo obremenimo trebušno slinavko, ki mora z inzulinom poskrbeti za nenadni porast sladkorja v krvi. Poplava sladkorja lahko povzroči, da telo proizvede več inzulina, kot ga potrebuje, kar kasneje zniža krvni sladkor. Posledica: lakota. Raziskave tudi kažejo, da se to pogosteje dogaja ljudem, ki prakticirajo »prehranske skoke«: nekaj časa jedo veliko, potem pa nekaj časa nič.

Sladkorna bolezen

Svetovna zdravstvena organizacija sladkorno bolezen opredeljuje kot stanje, pri katerem celice trebušne slinavke (pankreasa) ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito rabiti. To glukozi oteži prehod v celice, zato ne morejo normalno delovati. Zmoti se tudi presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Ekstremna lakota (polifagija) je lahko znak sladkorne bolezni, podobno, kot nenadna izguba telesne teže, utrujenost, pogosto uriniranje in žeja.

Nosečnost

Medtem, ko se nekatere bodoče mamice v prvih tednih počutijo vzhičene in pozabijo na hrano, so druge ves čas lačne. Značilno je tudi, da hrepenijo po novih živilih in zavračajo tista, ki so jim nekdaj bila všeč. Pametna izbira zdravih živil poskrbi, da kilogrami v nosečnosti ne bodo prehitro naraščali.

Premalo časa za obrok

Če na hitro nekaj »zmečemo vase«, telesu ne damo dovolj časa, da ugotovi, da je sito. Signalna pot želodec – možgani se vzpostavi šele 20 minut potem, ko začnemo jesti. Rek, da se počasi daleč pride, velja tudi za uživanje hrane. Lakoto lahko sproži tudi vonj hrane in oglaševanje le-te. V tem primeru sicer običajno ne gre za ekstremno lahkoto zaradi padca sladkorja v krvi – ki jo sproži telo, pač pa za asociacijo, ki jo sprožijo možgani. Raziskave tudi kažejo, da na to, ob kakšni hrani se nam začnejo cediti sline, zelo vplivajo bakterije v črevesju.

Čustva

Tolaženje s hrano je eden od najpogostejših vzrokov za prenajedanje in izgovor, ki je uporaben prav v vseh situacijah. Razburjenost, zdolgočasenost, žalost, zaskrbljenost… vse pride prav, da jemo, čeprav telo hrane v tistem trenutku sploh ne potrebuje. Preprosti trik, ki pomaga, je, da prigrizek za uro ali dve odložimo ter v tem času počnemo kaj drugega, kar nam je všeč. Statistika kaže, da pri čustvenem prenajedanju ljudje praviloma posegajo po nezdravi hrani. Redko se zgodi, da si vzamejo čas za kuhanje.

Preveč delujoča ščitnica

Zelo pogost vzrok za ekstremno lakoto je preveč delujoča ščitnica. Ljudje s hipertirozo kljub uživanju velikih količin hrane ostajajo (preveč)vitki. Nujno je zdravljenje z zdravili.

Zdravila

Številna zdravila lahko vplivajo na apetit: antidepresivi, antihistaminiki, antipsihotiki, kortikosteroidi… Potrebno je natančno prebrati navodila za uporabo zdravila in biti pozoren na stranske učinke. Ljudje pogosto napačno menijo, da se neželeni učinki, ki so na deklaraciji navedeni kot redki, njim ne bodo zgodili.

Spanje

Pomanjkanje spanja lahko spremeni ravnotežje hormonov lakote (leptin in grelin), kar vodi v povečanje apetita. Značilna je potreba po kalorični, mastni hrani – za razliko od čustvenega prenajedanja, pri katerem najbolj tekne sladka hrana.




PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj