Možgani ljudi, ki igrajo bobne, se po zgradbi in delovanju razlikujejo od možganov ljudi, ki ne bobnajo. V predelu, ki povezuje levo in desno polovico možganov, imajo sicer manj povezav, vendar so te debelejše in močnejše. Prav tako so pri njih območja, zadolžena za motoriko, organizirana bolj učinkovito.
Že dolgo je znano, da igranje nekaterih glasbil lahko nevroplastično spremeni možgane. Raziskovalce je zanimalo, če to velja tudi pri igranje na bobne. Motorična koordinacija rok pri bobnarjih daleč presega koordinacijo rok običajnih ljudi, ki fine motorične naloge hkrati lahko izvajajo samo z eno roko.
Raziskavo, objavljeno v reviji Brain and Behavior, sta vodila dr. Lara Schlaffke z univerzitetne klinike Bergmannsheil v Bochumu in izredni profesor dr. Sebastian Ocklenburg iz raziskovalne enote za biopsihologijo na Ruhr-Universität Bochum.
Igranje instrumenta in možgani
Raziskovalna skupina je želela pridobiti nova spoznanja o organizaciji zapletenih motoričnih procesov v možganih z identifikacijo sprememb, ki jih v njih povzroča vežbanje bobnanja. V študijo so zajeli 20 poklicnih bobnarjev, ki so svoj instrument v povprečju igrali 17 let in vadili več kot deset ur na teden. Da bi dobili vpogled v zgradbo in delovanje njihovih možganov, so jim opravili slikanje z magnetno resonanco. Nato so podatke primerjali z meritvami 24 kontrolnih oseb, ki z igranjem niso imele izkušenj. Obe skupini sta najprej igrali na bobne, potem pa so jim opravili MRI slikanje.
Spremembe v korpusnem kalosu
Pri poklicnih bobnarjih so bile vidne jasne razlike v sprednjem delu možganov, imenovanem korpusni kalos (corpus callosum). Gre za možgansko strukturo, ki povezuje dve polobli in katere sprednji del je odgovoren za motoriko. Podatki so pokazali, da imajo bobnarji v tem pomembnem povezovalnem traktu med možganskima poloblama sicer manj vlaken, vendar so slednja debelejša. To glasbenikom omogoča hitrejšo izmenjavo informacij med levo in desno polovico možganov.
Učinkovitejša obdelava informacij
Raziskovalci so ugotovili tudi, da debelejša kot so bila vlakna v žlebu korpusnega kalosa, bolj uspešno je bilo bobnanje. Poleg tega so bili možgani bobnarjev pri gibalnih nalogah manj aktivni kot pri kontrolnih osebah. Ta pojav imenujemo redko vzorčenje: učinkovitejša organizacija možganov vodi k njihovi manjši aktivaciji. Povedano drugače: informacije se učinkovito obdelujejo z manj truda.
