Strah je človeško čustvo, ki je naravni odziv na grožnjo in nevarnost, lahko deluje kot rešitelj življenja ali pa kot uničevalec. Neobvladljiv strah nas v celoti zajame in nas drži kot talce. Če te strahove pustimo nenadzorovane, lahko trajajo, nas globoko zaznamujejo in močno omejujejo. Ko se to zgodi, občutimo veliko tesnobe. Strah ima veliko moč, da pri nam poruši zaupanje v naše zmožnosti , v dobroto drugih in v veselje do življenja. Doživljanje strahu je neizogibno. Vsakodneven pogled na tragedije, o katerih poročajo v novicah, nas privede do občutkov nemoči in brezupa.
Monika Drozg, magistrica zakonskih in družinskih študijev ter zakonska in družinska terapevtka (stažistka) bo na portalu revijazamojezdravje.si tedensko objavljala kolumne, pa tudi odgovarjala na vaša vprašanja. Spletna stran: Acinom.si. Pišite na [email protected], vprašanje bomo posredovali strokovnjakinji in na spletni strani tudi odgovorili.
Ta škodljiv vpliv lahko izkoristimo in odpravimo tako, da se naučimo odzivati na naše strahove sočutno in konstruktivno. Ko se soočamo z neposredno grožnjo, se instinktivno odzovemo z namenom preživetja, kadar pa je zaznana grožnja nekaj, kar gledamo na televiziji ali vidimo na internetu, te instiktivne energije ne občutimo. Strah se v tem primeru le kopiči znotraj nas, naše telo pa je zmeraj bolj budno in tesnobo. Ko se živali prestrašijo, bodo začasno zmrznile, dokler nevarnost ne mine.
Za nas ljudi ta začasna zamrznitev lahko postane dolgoročna lastnost. Čez čas to kronično stanje stopnjuje tesnobo, zmedenost, nezaupanje, izolacijo, depresijo in nezmožnosti, da bi se lotili potrebnih življenjskih nalog. Sociolog Barry Glassner trdi, da se je naše dojemanje nevarnosti povečalo zaradi močne vloge medijev, ki sprožajo širok strah. V svoji knjigi “The Culture of Fear: Why Americans Are Afraid of the Wrong Things, ” opozarja, da lažni in pretirani strahovi povzročajo le težave, ko mediji neprestano prikazujejo ponavljajoče se zgodbe z grozljivimi podobami in podrobnostmi, se prestrašeni gledalci ne morejo obrniti stran. Spodbuja nas, da takšne novice sprva postavimo v realno perspektivo in se naučimo razlikovati med informativnimi zgodbami in pretiranimi, strašljivimi informacij in napihnjenimi statistikami.
Kako se torej pravilno odzvati na strah?
Zamotite svoj strah
Strah po navadi izzove še več strahu in s tem izkrivlja naše dojemanje . V študiji v reviji Journal of Current Biology so raziskovalci z Weizmannovega znanstvenega inštituta v Izraelu ugotovili, da ljudje, ki doživljajo pogosto tesnobo, pomotoma preveč generalizirajo svoje strahove. Anksioznost preplavi njihovo zaznavanje in težko razlikujejo med nevtralnim, “varnim” dražljajem in preteklimi strašljivimi izkušnjami. Njihove ugotovitve kažejo, da se naši strahovi sčasoma združijo, zato se po navadi ustrašimo hitreje, pogosteje in občutimo večjo mero strahu.
Moč strahu lahko omejite tako, da se zamotite . Ko čutimo strah, se počutimo izven nadzora nad svojimi dejanji. Če želite premagati strah, se je dobro umakniti in zamotiti pred strašljivim razmišljanjem. bodisi je to pomivanje posode, vrtnarjenje, telovadba, klicanje prijatelja ali priprava hranljivega obroka za vašo družino. Te preproste naloge vas bodo opomnile, da se kljub strahu lahko še zmeraj smiselno odločate in funkcionirate.
Prisluhnite svojim čutom
Naši strahovi so večkrat kreativni v napačno smer. Ko strah prevzame naše misli, lahko majhne skrbi hitro prerastejo v katastrofalno razmišljanje in izčrpavajoče govorice. Vključitev vaših pet čutov in se tako preusmerite v sedanji trenutek, namesto da se izgubite v tesnobnih mislih : “kaj-če…”
Ker so vaš dih in vaše duševno in čustveno stanje zelo tesno povezani, bo spreminjanje enega spremenilo tudi drugega in tretjega. Dihalne vaje in osredotočanje na naše notranje telesne občutke nam pomagajo umiriti simpatični živčni sistem ( boj, beg, zamrznitev) namesto tega pa aktiviramo parasimpatični avtonomni živčni sistem(počitek in regeneracija).
Privoščite si odmor od medijev
Kljub temu, da se zaradi nenehnih medijskih novic čutimo vedno bolj zaskrbljeni in izčrpani, še zmeraj hrepenimo po novih in novih informacijah, da ne bi česa zamudili, kar vodi v ponovne občutke strahu in tesnobe. Zato je ključnega pomena za naše zdravje, da medije spremljamo le v majhnih odmerkih. Najbolje bo, da novice preverite v času dneva, ko se počutite najbolj spočiti, uprite se gledanju poročil zvečer, saj ste takrat najbolj utrujeni in ranljivi.
Odkrijte veselje
Če smo veseli to ne pomeni, da nas ne skrbi glede dane situacije in trpljenja v svetu. To,da smo se sposobni predati veselju pomeni, da smo se ljub težkim izzivom v življenju, pripravljeni spomniti na ljubezen do sebe in povezanost z drugimi. Ravno to pa je tisto, kar vrača in ohranja smisel življenja.
James Baraz v svoji knjigi Awakening Joy pravi. “Osredotočenost samo na grozne stvari nas lahko privede do tega, da se umaknemo od življenja in zapademo v obup. Ohranjanje stika z veseljem in radostjo znotraj nas omogoča, da smo del rešitve in ne problema.” Pripravite si seznam, ki bo vseboval vse, kar izboljšuje vaše zdravje in vam prinaša srečo in mir (na primer: vroča kopel, pogovor po telefonu z ljubljeno osebo, družabne igre, meditacija, igranje s hišnim ljubljenčkom, uživanje ob glasbi, prostovoljstvo za vašo najljubšo dobrodelno organizacijo…)
Ne pustite veselja naključju. Poskusite najti tisto kar vas v dani situaciji lahko najbolj osreči in to postavite na svoj urniku. Pozitivne izkušnje se shranijo v naše možgane in nam v življenju pomagajo pri preprečevanju in utišanju naših strahov.
Viri: 1. J.Baraz. Awakening Joy: 10 Steps to Happiness. 2012; 2. B.Glassner. The Culture of Fear: Why Americans Are Afraid of the Wrong Things.1999, 3. https://www.sciencedaily.com/releases/2016/03/160303132951.htm
