Gremo barvat pirhe! Jih lahko brez slabe vesti tudi pojemo?

Velika noč na bogato obložene mize prinese tudi množico pirhov. Ne tako daleč nazaj je veljalo, so jajca eno izmed bolj nezdravih živil ter avtocesta do bolezni srca in ožilja. Kako je s tem danes in ali si jih res lahko privoščimo skoraj po mili volji?

Jajca so za človeško prehrano izjemno pomemben in bogat vir hranil. Foto: Pixabay

Da vam in nam polepšamo veselje ob barvanju pirhov – ki jih je seveda treba tudi pojesti, smo na podlagi ugotovitev Inštituta za nutricionistiko Nutris pripravili mini vodnik po jajcih: za kakšno živilo pravzaprav gre, kako ravnati z njim, kako vpliva na holesterol in kako je z alergijami nanj.

Mit številka 1: Jajca povzročajo alergije

Alergija na jajca pomeni alergijo na jajčne beljakovine in se običajno pojavlja v otroštvu, tekom odraščanja pa pogosto izzveni. Res je, da alergija na jajca spada med najbolj pogoste alergije pri malčkih, vendar pri polovici tistih, ki jo imajo, izzveni do petega leta starosti.

Mit številka 2: Jajca zvišujejo holesterol v krvi

Jajca nikakor niso živilo, ki bi ga lahko okrivili za to, da imamo v krvi preveč škodljivega holesterola LDL. Človeško telo skoraj 80 odstotkov holesterola proizvede samo, kar v številkah pomeni približno 1000 miligramov na dan. Preostanek vnesemo s prehrano.

Čeprav so jajca eno od živil z največ holesterola, so študije pokazale, da na dvig holesterola v krvi praktično ne prispevajo in da je trditev, da uživanje jajc poveča tveganje za bolezni srca in ožilja, čista izmišljotina.

Jajca ne samo da ne vplivajo na raven holesterola v krvi, pač pa dokazano vsebujejo hranila, ki ščitijo pred oksidativnim stresom (torej delujejo kot antioksidant) in dislipidemijo.

Jajca in kalorije

Jajca so za človeško prehrano izjemno pomemben in bogat vir hranil.

Vsebujejo vse esencialne aminokisline v skoraj idealnem razmerju, pa tudi številne vitamine in minerale. Ker so v večini iz vode (76 odstotkov), njihova kalorična vrednost ni visoka: v 100 gramih, kar sta dve majhni jajci, imajo 133 kcal. Za primerjavo: 100 g svežih jabolk ima 60 kcal.

Enotnih priporočil glede tega, koliko jajc naj bi zaužili, ni. Trenutne smernice priporočajo pet jajc na teden. Kot zanimivost: še ne tako dolgo nazaj je veljalo, da naj bi ne pojedli več kot kot dveh jajc na teden.

Jajca – popolno živilo?

Jajčni beljak je pretežno vodna raztopina beljakovin, ogljikovih hidratov in mineralov. Jajčni rumenjak vsebuje vode zgolj polovico, ostalo so prevsem maščobe (65 odstotkov) in beljakovine (33 odstotkov).

Jajca so bogata z vitamini: vitamin A, vitamin D, riboflavin (vitamin B2), vitamin b12, pantotenska kislina (vitamin B5), in minerali. Med slednjimi prevladujejo kalcij, železo, cink in fosfor.

Jajca vsebujejo tudi vse esencialne aminokisline, vezane v beljakovine z visoko biološko vrednostjo (100), kar pomeni, da jih lahko naše telo enostavno uporabi.

Jajca vsebujejo tudi lutein in zeaksantin. Gre za karotenoida, ki sta predmet številnih znanstvenih raziskav, rezultati nekaterih pa nakazujejo na možen zaščitni vpliv pred oksidativnimi poškodbami in oksidacijo lipoproteinov, ter ohranjanjem zdravja vida.

Jajca in holin

Jajca so najboljši vir holina, vitaminu podobne snovi, ki jo za normalno delovanje potrebuje prav vsaka celica v telesu. Sodeluje pri številnih presnovnih procesih, med nosečnostjo na primer pri razvoju nevralne cevi otroka.

Študije nakazujejo tudi na pomembno vlogo holina pri razvoju možganov in centrov spomina za razvijajoči se zarodek in novorojenčka, zato je zadosten vnos še posebej pomemben pri nosečnicah in doječih materah.

Holin deloma sicer proizvaja telo samo, vendar ga je potrebno vnašati tudi s hrano. Ženske ga potrebujejo 425 miligramov na dan (med nosečnostjo in dojenjem več), moški pa 550 miligramov na dan.

Eno jajce (holin je predvsem v rumenjaku) vsebuje okrog 125 miligramov holina, s čimer pokrijemo približno tretjino svojih dnevnih potreb. Edini boljši naravni vir holina kot jajca so goveja jetra (100 gramov vsebuje dobrih 300 miligramov holina).

Kako ravnati z jajci in jedmi iz njih?

Če je lupina jajca nepoškodovana, je vsebina jajca zdrave kokoši v večini primerih sterilna. Pri shranjevanju jajc se izognimo večjim temperaturnim spremembam, ki pospešijo rast mikroorganizmov na zunanji strani lupine ter povečajo možnost za prehod teh mikroorganizmov v notranjost.

Jajca porabimo čim hitreje in sproti kupujemo sveža. Tople jedi iz jajc shranjujemo pri temperaturi nad 63°C, hladne jedi pri temperaturi pod 4°C.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj