Okolje vpliva na razvoj možganov mladostnika bolj kot dednost

Družinsko okolje in ekonomski status vplivata na kognitivne sposobnosti in razvoj možganov med adolescenco neodvisno od genetskih dejavnikov, poročajo raziskovalci švedskega Inštituta Karolinska. Študija dokazuje, da je družinsko okolje izjemno pomembno ne le v otroški dobi, ampak tudi v adolescenci.

Najbolj je raziskovalce presenetilo, da so bili učinki okolja za 50 do 100 odstotkov močnejši od genskih dejavnikov (dednosti). Foto: Bigstock

Vpliv okolja na kognitivne sposobnosti je predmet številnih raziskav, ki pa so doslej redko upoštevale tudi socialne in ekonomske vplive okolja. Raziskovalci švedskega Inštituta Karolinska so preučili oboje, ugotovitve pa objavili v PNAS (Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America) – publikaciji, ki jo izdaja Nacionalna akademija znanosti ZDA.

Učinki okolja za 50 do 100 odstotkov pomembnejši kot dednost

V raziskavi je sodelovalo 551 mladostnikov iz različnih socialno-ekonomskih okolij po Evropi. Pri starosti 14 let so dali vzorce DNK ter opravili kognitivne teste in MRI slikanje možganov. Pet let kasneje so vse skupaj ponovili. Izkazalo se je, da so bili pri starosti 14 let geni in okolje neodvisno povezani s kognitivnimi sposobnostmi in zgradbo možganov. Najbolj je raziskovalce presenetilo, da so bili učinki okolja za 50 do 100 odstotkov močnejši od genskih dejavnikov (dednosti).

Večja skupna površina neokorteksa

MRI slikanje možganov je tudi pokazalo, da so imeli najstniki, ki so živeli v okolju z visokim ekonomskim standardom (torej v bolj bogatem okolju), večjo skupno površino neokorteksa. “V preteklosti smo veliko razpravljali, ali obstaja del možganov, na katerega socio-ekonomski dejavniki iz okolja izraziteje vplivajo – na primer dolgoročni spomin ali verbalne sposobnosti. V raziskavi smo dokazali ne samo, da temu je tako, pač pa tudi, da se učinek pojavlja po celotnem neokorteksu – in verjetno vpliva na številne funkcije,” je pojasnil Nicholas Judd iz Inštituta Karolinska.

Razlike tudi na področju desnega parietalnega režnja

Socialno okolje pa ni vplivalo samo na neokorteks. Razlike so opazili tudi na področju desnega parietalnega režnja, ki je pomembno za matematične spretnosti, sklepanje in delovni spomin. Ob ponovitvi poskusa so dobili vpogled, kako so na razvoj možganov najstnikov vplivali geni (dednost) in kako okolje (socio-ekonomski status). Odkrili so, da so – za razliko od dednosti, s katero niso mogli pojasniti sprememb v možganih, s faktorji okolja to lahko storili.

Kateri dejavnik okolja je najbolj pomemben?

Čeprav je bila korelacija med fiziološkimi spremembami v možganih in socio-ekonomskim okoljem izrazita, pa raziskovalcem ni uspelo ugotovili, kateri dejavniki so pri tem ključni. “Obstaja več možnih razlag: kronični stres, prehrana, intelektualna stimulacija…” pravi Torkel Klingberg, profesor kognitivne nevroznanosti na Inštitutu Karolinska, in napoveduje nove raziskave na tem področju.

Viri:

Klingberg T, Judd N, Sauce B. Assessing the impact of environmental factors on the adolescent brain: the importance of regional analyses and genetic controls. World Psychiatry. Feb 2022. doi: 10.1002/wps.20934.

Judd N, Sauce B, Wiedenhoeft J, et al. Cognitive and brain development is independently influenced by socioeconomic status and polygenic scores for educational attainment. Proc Natl Acad Sci. Jun 2020. doi: 10.1073/pnas.2001228117.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj