Družinsko okolje vpliva na razvoj možganov mladostnika

Družinsko okolje in ekonomski status vplivata na kognitivne sposobnosti in razvoj možganov med adolescenco neodvisno od genetskih dejavnikov, poročajo raziskovalci švedskega Inštituta Karolinska. Študija dokazuje, da je družinsko okolje izjemno pomembno ne le v otroški dobi, ampak tudi v adolescenci.

Razlike so opazili tudi na področju desnega parietalnega režnja, ki je pomembno za matematične spretnosti, sklepanje in delovni spomin. Foto: Bigstock

Vpliv možganov na kognitivne sposobnosti je predmet številnih raziskav, ki pa redko upoštevajo vplive okolja. Raziskovalci švedskega Inštituta Karolinska so preučili oboje, ugotovitve pa objavili v PNAS (Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America) – publikaciji, ki jo izdaja Nacionalna akademija znanosti ZDA.

Učinki okolja za 50 do 100 odstotkov pomembnejši kot dednost

V raziskavi je sodelovalo 551 mladostnikov iz različnih socialno-ekonomskih okolij po Evropi. Pri starosti 14 let so dali vzorce DNK ter opravili kognitivne teste in MRI slikanje možganov. Pet let kasneje so postopek ponovili. Izkazalo se je, da so bili pri starosti 14 let geni in okolje neodvisno povezani s kognitivnimi sposobnostmi in zgradbo možganov. Kar je presenetilo raziskovalce, je bilo dejstvo, da so bili učinki okolja za 50 do 100 odstotkov močnejši od genskih dejavnikov (dednosti).

Večja skupna površina neokorteksa

MRI slikanje možganov je tudi pokazalo, da so imeli najstniki, ki so živeli v okolju z visokim socialno-ekonomskim standardom, večjo skupno površino neokorteksa. “V preteklosti smo veliko razpravljali, ali obstaja del možganov, na katerega socio-ekonomski dejavniki okolja izraziteje vplivajo, na primer dolgoročni spomin ali verbalne sposobnosti. V raziskavi smo dokazali, da se učinek pojavlja po celotnem neokorteksu in tako verjetno vpliva na številne funkcije,” je pojasnil prvopodpisani avtor objave Nicholas Judd (Inštitut Karolinska).

Razlike tudi na področju desnega parietalnega režnja

Okolje pa ni vplivalo samo na neokorteks. Razlike so opazili tudi na področju desnega parietalnega režnja, ki je pomembno za matematične spretnosti, sklepanje in delovni spomin. Ko so pet let pozneje poskus ponovili, so dobili vpogled, kako so na razvoj možganov najstnikov vplivali geni (dednost) in kako okolje (socio-ekonomski status). Odkrili so, da so za razliko od dednosti (s katero niso mogli pojasniti sprememb v možganih), s faktorji okolja to lahko storili.

Kateri dejavnik okolja je najbolj pomemben?

Čeprav je bila korelacija med fiziološkimi spremembami v možganih in socio-ekonomskim okoljem izrazita, jim ni uspelo ugotovili, kateri dejavnik je za to odgovoren. “Obstaja več možnih razlag, kot so kronični stres, prehrana ali intelektualna stimulacija. Iskanje najpomembnejših okoljskih dejavnikov za optimizacijo otroškega in mladostnikovega razvoja je stvar prihodnjih raziskav,” pravi glavni raziskovalec Torkel Klingberg, profesor kognitivne nevroznanosti na Inštitutu Karolinska.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj