Nove možganske mreže, ki se izrazijo v obdobju odraščanja, so za vstop v odraslost izjemno pomembne. Vendar imajo tudi temno plat. Povečajo možnost nastanka duševnih bolezni, od katerih se nekatere izrazijo prav v tem obdobju, kaže najnovejša raziskava, pred nekaj dnevi objavljena v Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS).
Duševne bolezni in možganske mreže
Raziskovalci se že desetletja trudijo razvozlati, zakaj se nekatere hude duševne bolezni, na primer shizofrenija, izrazijo prav pri mladih odraslih oziroma na prehodu iz najstništva v odraslost. Številne hipoteze, ki so jih preučevali, od izrazitega vpliva genetike do prehranskih navad ter specifičnih izkušenj v otroštvu v povezavi z določenimi osebnostnimi značilnostmi, se niso izkazale za prepričljive.
Zdaj se zdi, da so odkrili pravi vzrok. Ki je izrazito fiziološki: v adolescenci se v možganih vzpostavijo nove nevronske mreže. Njihova naloga je najstnike pripraviti na življenje v odraslosti. Vendar so nove možganske mreže tudi zelo ranljive in dovzetne za patološke spremembe, katerih posledica je lahko duševna bolezen.
Odraščanje spremeni telo in možgane
Mladostništvo je čas velikih življenjskih sprememb, za katerega je značilno izrazito povečanje socialnih in kognitivnih sposobnosti ter neodvisnost. Pa tudi večje tvegaje za duševne bolezni. Čeprav je jasno, da odraščanje fiziološko spremeni tudi možgane, še vedno ni jasno, kako se te strukturne spremembe izražajo.
Da bi odgovorili na to vprašanje, so raziskovalci Univerze Cambridge in londonskega University College-a izvedli veliko študijo, katere namen je bil razumeti, kaj se v možganih dogaja na prehodu iz najstništva v odraslost.
Kaj je pokazala analiza povezav?
Raziskovalci so zbrali podatke o možganski aktivnosti za 298 zdravih mladih v starosti od 14 do 24 let. Pri vsakem od njih so v obdobju 6 do 12 mesecev enkrat do trikrat opravili MRI možganov. V vsaki seji skeniranja so udeleženci ležali v napravi, tako da so raziskovalci lahko analizirali vzorec povezav med različnimi možganskimi regijami, medtem ko so bili možgani v mirovanju. Odkrili so, da se funkcionalna povezanost človeških možganov – z drugimi besedami, kako se različna področja možganov med seboj ‘pogovarjajo’, spreminja, pri čemer prevladujeta dva načina.
Nevronske mreže za osnovne funkcije se okrepijo
Možganske regije, pomembne za vid, gibanje in druge osnovne sposobnosti, so pri starosti 14 let že močno povezane. Vendar se kasneje – tja do 25.leta starosti, povežejo še močneje. Raziskovalci so to poimenovali „konzervativni“ vzorec sprememb. Področja možganov, ki so bila že na začetku adolescence bogata s povezavami, so postala med prehodom v odraslost še bogatejša.
Socialne veščine: Povezave med nevroni se prerazporedijo
Možganske regije, ki so pomembne za naprednejše socialne veščine, na primer, da si lahko predstavljamo, kako nekdo drug razmišlja ali čuti (tako imenovana teorija uma), pa so pokazale zelo drugačen vzorec sprememb. Povezave med nevroni so se v adolescenci prerazporedile: povezave, ki so bile na začetku šibke, so postale močnejše, povezave, ki so bile na začetku močne, pa so postale šibkejše. Raziskovalci so vzorec sprememb poimenovali »dinamični«.
S primerjavo rezultatov fMRI z drugimi podatki o možganih so tudi ugotovili, da ima dinamični vzorec sprememb visoko stopnjo presnovne aktivnosti. Slednja velja za dokaz možganskega remoduliranja – vzpostavljanja novih povezav med živčnimi celicami.
Nove povezave, nove (kompleksne) veščine
“Sposobnost pridobivanja novih socialnih in kognitivnih veščin tik pred odraslostjo je odvisna od sposobnosti možganov za ustvarjanje novih povezav med možganskimi regijami. To kasneje omogoči izredno kompleksne in zahtevne spretnosti, ki mlademu odraslemu omogočajo kognitivno uspešno in čustveno ustrezno delovanje,” pravi nevrologinja dr. Petra Vértes, profesorica bioinformatike na Univerzi Cambridge.
Ključ do duševnih bolezni?
“Vemo, da se depresija, tesnoba in druge motnje duševnega zdravja pogosto prvič izrazijo tik pred odraslostjo. Toda ne vemo, zakaj. Če bi bolje razumeli aktivno preoblikovanje možganskih mrež v tem obdobju, bi to lahko pripeljalo tudi do boljšega razumevanja vzrokov duševnih bolezni pri mladih,« pa je prepričan dr. Ed Bullmore, predstojnik Katedre za psihiatrijo na Univerzi Cambridge in prvopodpisani avtor objave.
