Plešavost običajno povezujemo z moškimi, čeprav tudi pri ženskah ni izjema. Nekdaj so gosti, dolgi, sijoči lasje okolici govorili, da je njihov lastnik zdrav in (bolj) primeren za razplod. Naša podzavest lekcije še ni pozabila in lasje so tudi dandanes močno spolno-komunikacijsko sredstvo. Pomembno vlogo pri rasti las igra ženski spolni hormon estrogen. Ko po menopavzi (zadnji menstruaciji) drastično upade, se to na laseh zelo pozna.
Domača maska, ki dela čudeže
Če hočemo, da nam lasje znova začnejo rasti, je dovolj, da se odpravimo v domačo kuhinjo. Maska iz enega rumenjaka, zvrhane žlice medu in žlice olivnega olja, ki jo vtremo v lasišče in speremo šele po treh urah, dokazano spodbudi rast novih las. Postopek izvedemo vsak teden, učinek pa se začne kazati po nekaj mesecih.
Hranila, ki pomagajo
Če telo dodatno oskrbimo še z vododtopnim Q10, kolagenom in oligomernimi proantocianidi (spadajo med polifenole), nam ne bodo hvaležni zgolj lasje, pač pa tudi celotno telo.
Kaj pravi znanost?
Dvojno slepa radnomizirana študija je pokazala, da oligomerni proantocianidi iz skorje iglavcev kožo obraza posvetlijo, napnejo in izboljšajo njeno elastičnost. Prvi učinki so se pokazali po 28 dneh, preiskovanke pa so uživale 100 mg ekstrakta na dan. Oligomerni proantocianidi ugodno vplivajo tudi na kardiovaskularni sistem, saj krepijo elastičnost žil.
Kolagen zdravi kožne razjede
Kolagen je najpogostejša beljakovina v našem telesu in predstavlja četrtino vseh proteinov. Skupaj s keratinom daje koži čvrstost in elastičnost, vpliva pa tudi na druge lastnosti tkiv. Kolagen predstavlja približno 75 odstotkov suhe teže naše kože. Prav tako je bogat z aminokislinama prolinom in glicinom, ki ju potrebujemo za vzdrževanje zdravja tetiv, kosti in sklepov.
Pregled osmih študij, v katerih so preučevali vlogo kolagena v medicini, je pokazal, da “obstajajo trdni dokazi za kratkoročno in dolgoročno uporabo peroralnih dodatkov kolagen za celjenje ran in izboljšanje zdravja sklepov”.
Koencim Q10 in splošno zdravje
Koencim Q10 je ena od najbolj raziskanih substanc sploh, in to upravičeno. Gre za eno od najbolj pomembnih molekul v človeškem telesu, ki vpliva na številne funkcije. Celokupna količina koencima Q10 pri človeku je ocenjena na okrog 1,5 grama, od tega se ga polovica nahaja v mitohondrijih.
Upad proizvodnje že po 30.letu starosti
Čeprav koencim Q10 človeško telo večinoma proizvaja samo, po 30. letu starosti ta sposobnost začne hitro upadati. Ko se zniža za več kot za 25 odstotkov, pride do nastanka različnih bolezni. Na srečo velja tudi obratno: dodajanje koencima Q10 številne bolezni ustavi ali upočasni njihovo napredovanje. V praksi to pomeni nekajmesečno uživanje 150 do 300 mg vodotopnega Q10 na dan, pri nevroloških boleznih celo do 2400 mg na dan.
