Stres je močan modulator spomina, nanj pa lahko vpliva tako pozitivno kot negativno. Raziskava, v katero so zajeli 35 odraslih moških in jih izpostavili tako imenovanemu socialnemu stresu – gre za stres, ki ga povzročajo pričakovanja okolice oziroma trud, da bi sledili prevladujočim družbenim normam in (potrošniškim) vrednotam, je prinesla zanimiva spoznanja. Pokazala je, da socialni stres zelo vpliva tako na dolgoročni kot kratkoročni (delovni) spomin ter celo spreminja mehanizme, po katerih se izkušnje in/ali učenje vpisujejo vanj.
Dlje trajajoči stres tudi pri mladih povzroči upad delovnega spomina.
Dejavniki tveganja številni, nanje lahko vplivamo
Pozabljivost so do sedaj pretežno povezovali s staranjem, kot pomemben vzrok pa prepoznali slabšo telesno in umsko kondicijo. Ljudje, ki možgane uporabljajo manj, so na starost bolj podvrženi upadu miselnih sposobnosti.
Novejše raziskave tudi kažejo, da na delovanje možganov izjemno pomembno vplivajo mikroorganizmi, ki naseljujejo črevesje – tako imenovana črevesna mikrobiota. Zdaj bo, kot kaže, na seznam »uničevalcev« spomina potrebno uvrstiti tudi stres. Moški, podvrženi socialnemu stresu, so se na testih, s katerimi so merili njihov delovni spomin, izkazali izrazito slabše kot testna skupina, ki stresu ni bila izpostavljena.
Na delovanje možganov zelo vplivajo mikrobi v črevesju.Torej tisto, kar jemo.
Dve preprosti vaji izboljšata delovni spomin
Za izboljšanje delovnega spomina pomagata dve preprosti vaji. Izvajamo ju lahko kjerkoli in kadarkoli, obe lahko tudi nadgradimo s svojimi idejami.
1. vaja: Ponavljajte, kar nekdo izgovori, vendar v obliki vprašanja in v drugačnem vrstnem redu besed. Primer: Sogovornik reče, da gredo v gledališče naslednji petek ob pol osmih zvečer. Vi ponovite: Torej greste naslednji petek ob pol osmih zvečer v gledališče, kajne? Če v pogovor niste neposredno vpleteni, ga lahko ponovite v mislih. Možnosti za vadbo je neskončno: vajo lahko izvajate, ko poslušate druge na avtobusu, ko čakate v vrsti na blagajni, med čakanjem pri zdravniku…
2. vaja: Izvajate jo med nakupovanjem: v mislih pa poskusite izračunati znesek, ki vam ga more vrniti blagajničarka, ko plačujete z gotovino. Če plačujete s kartico, znesek odštejte od fiktivnega, na 20 evrov zaokroženega zneska. To je namreč za možgane, navajene desetiškega sistema (vpisanega v dolgoročni spomin), težja naloga in zahteva tako prilagoditev dolgoročnega spomina kot učinkovito delovanje kratkoročnega.
