Avtor: Sanja V. Švajger
Beseda menopavza, ki pomeni čas od zadnje menstrualne krvavitve, izvira iz stare grščine, v kateri menos pomeni mesec in pausos konec. Zdi se, da o njej vemo veliko, ko potrka na vrata, pa nova vprašanja vznikajo druga za drugo. Kaj jo povzroči? Ali jo že imam?
Ali se začne napovedovati, kako vem, da se mi približuje, in kar je najpomembnejše, kakšne spremembe bo prinesla, kakšno bo življenje poslej … Za pojasnila smo se obrnili na ginekologinjo Renato Završnik Mihič, zasebnico s koncesijo v Mariboru, Ginekomed forum.
»Menopavzo povzroči življenjski proces – staranje, ki se pri ženski začne nekje po 40. letu starosti. Takrat se začne zmanjševati njena reproduktivna sposobnost, kar pa ne pomeni, da je takoj neplodna oz. da ne more nič več zanositi. Zmanjša se število jajčnih foliklov, v katerih so plodne celice. Posledica tega je začetek nastajanja menopavznih simptomov. V perimenopavzi se lahko pojavijo neredni ciklusi, ti so lahko obilnejši in krvavitve se lahko podaljšajo. Najbolj znani simptomi so valunge. Ni nujno, da se pojavijo vsak dan; lahko so le občasni. Ženska opazi, da se ji je zmanjšal libido, včasih pa se lahko celo poveča.«
Ali ima simptome večina žensk? Ali lahko ti simptomi močno poslabšajo kakovost življenja?
»Opaža lahko kognitivne spremembe in spremembe v energiji – vsakodnevna opravila, ki jih je včasih zmogla, postanejo pretežko breme. Lahko ugotovi, da je postala bolj pozabljiva, utrujena, tudi razdražljiva, jokava, občutljiva. Vse te spremembe žensko lahko začnejo begati. Spremembe, ki jih doživlja, jo pripeljejo do razmišljanja, da se ji je mogoče začela mena. Tudi njena okolica opazi, da se spreminja. Ženska bo morala počasi sprejeti, da se je začelo njeno življenje prevešati. S spremembami lahko pride tudi več različnih obremenitev, mogoče psihičnih pritiskov na sebe in pričakovanj do sebe, saj ne zmore nič več enako kot prej. Če ženska to viharno obdobje prebrodi, se stvari spet postavijo na svoje mesto, sprejme svoje telo in tako lahko funkcionira odlično naprej vse do starosti 70 let in več, saj je povprečna življenjska doba ženske 84 let. Menopavzo lahko pospeši tudi stres.«
Kaj se dogaja v ženskem telesu ob nastopu menopavze? Kako se to dogajanje opaža na njenem počutju?
»Odvisno od tega, kakšne genetske predispozicije ima ženska. Nekatere lahko postanejo bolj moški tipi (maščevje se jim nabira okrog trebuha), ker imajo višjo stopnjo testosterona, druge ženske pa imajo več estrogena in postanejo ženski tip (maščevje se jim nabira na zadnjici in okrog bokov). Zaradi hormonskih sprememb staranje sicer vpliva na čisto vse organe v telesu. Vpliva na spominsko funkcijo, plodnost, na izločanje sline, solz, napetost kože, vlažnost, na lase …«
Kaj priporočate ženskam, kako si lahko olajšajo to obdobje?
»Nadomestno hormonsko terapijo je treba jemati, ko ima ženska težave – valunge, potenje, rdečico itn., in ne takrat, ko je vsega konec ali pa te težave sploh niso nastopile, torej preventivno. Vprašanje pa je tudi, kaj si ženska sama želi. Veliko jih želi delovati tudi s pomočjo naravnih metod. Bližje so jim prehranska dopolnila (soja, svetlinovo olje itn.). V ambulantah sicer poznamo ta dopolnila, vendar večina ginekologov pozna le farmakološko zdravljenje, saj nas s prehranskimi dopolnili in z njihovo vlogo seznanjajo na strokovnih srečanjih Združenje za ambulantno ginekologijo, sicer teh pripravkov posebej ne bi poznali. Priporočamo preverjena dopolnila, ki imajo za seboj analize, tj. strokovne študije, zato so ta dopolnila varna in zdrava za uporabnico. Pri zelo težkih klimakteričnih težavah pa prehranska dopolnila žal ne pomagajo. Če ženska želi vedeti, kakšno je njeno hormonsko stanje, priporočam (samoplačniški) pregled osnovnega hormonskega statusa, torej pregled estrogena, progesterona, testosterona.«
Ženske je najbolj strah jemanja hormonske nadomestne terapije, in sicer zaradi nastanka krvnih strdkov …
»Osebno nisem imela primera, da bi imela ženska zaradi nadomestne hormonske terapije kakšne hujše težave ali trombozo. To sem opazila bolj pri jemanju kontracepcije, vendar pa se ženska lahko odloči tudi za koagulogram, ki je osnovna preiskava za pravilno strjevanje krvi.
Pozorni moramo biti na spremljajoče bolezni: ali ima ženska kakšne druge bolezni (sladkorno bolezen itn.), a to sodi bolj v domeno splošnega zdravnika – ta ima tudi večje kompetence, predvsem zaradi nabora referenčnih ambulant, v katerih lahko testirajo tveganja za srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen. Na zdravje lahko vplivajo tudi s svetovanji o prehrani in življenjskem slogu. Z referenčno ambulanto so zdravniki dobili možnosti za več preiskav in tudi sestra je dobila vzgojno-posvetovalno funkcijo.«
Kako pa je s kajenjem? Ali ženskam poveste, da naj, ko dobijo nadomestno hormonsko zdravljenje, prenehajo kaditi?
»Seveda.«
Gre za življenjsko obdobje, ki počasi pripelje v starost. Ali bi lahko rekli, da se v obdobju menopavze večina procesov v telesu upočasni ter da vse sposobnosti in funkcionalnosti v telesu upadajo?
»Primanjkuje estrogena. Začenja se pridobivanje telesne teže. Zaradi vzporednih bolezni se lahko ženska manj giba. Lahko se razvijejo težave z nogami, s kolki in koleni. Zaradi popuščanja mišic in elastičnosti mišic medeničnega dna se lahko pojavi urinska inkontinenca, lahko ima težave s kroničnim kašljanjem, ki stanje še poslabša ali pospeši. Urinska inkontinenca se lahko reši tako, da se ženska odloči za operativno ali konservativno obravnavo. Lahko se odloči tudi za laserski poseg, ki je lahko hkrati tudi pomlajevanje nožnice. Poseg je samoplačniški. Za poznejše obdobje v menopavzi lahko pride do sprememb kože zunanjega spolovila, kar je vezano na spremembo elastičnosti kože; pri tem spolovilo zelo srbi. Ponoči se lahko ženska spraska do krvi. Strokovno se temu reče pruritus vulve.«
Kako je glede uhajanja vode – povedo ženske same, jih vprašate?
»Včasih potožijo. Danes imamo tudi specialistične ambulante za uroginekologijo, kamor ženske lahko napotimo. V teh ambulantah urinsko inkontinenco še posebej opredelijo, diagnosticirajo s posebnimi testi in preiskavami, ki so v tej ambulanti dostopni, in se nato odločajo za konservativno ali operativno terapijo. Imamo tudi ogromno fizioterapevtskih možnosti za pomoč, Keglove vaje za krepitev mišic medeničnega dna. Specialisti lahko predpišejo tudi uporabo elektrostimulatorja, da si lahko ženske same stimulirajo mišice medeničnega dna. Pripomoček je dostopen na naročilnico po odobritvi komisije na ZZZS.«
Ali je v menopavzi treba še naprej uporabljati kontracepcijo?
»Odvisno od tega, kaj ženska uporablja. Po 35. letu, če ima prekomerno težo, če kadi, s kombinirane hormonske kontracepcije preidemo na progesteronsko, ker je zanjo varnejša. Razložimo ji, da bodo ciklusi neredni ali bodo zastali. Polovica jih je s tem zelo zadovoljna in jih ne moti, da so brez menstruacije. Drugače pa ženske želijo biti zaščitene in nekje do 50. leta uporabljajo eno izmed varnejših oblik kontracepcije, tj. ultranizkodozni kombinirani preparat, izbran glede na to, kaj se v telesu dogaja.«
Kako je s testi, ki se dobijo v lekarnah in merijo ravni FSH v krvi, urinu? Ali so to zanesljivi testi?
»Mi dobimo zelo malo takšnih informacij o tem, kaj sploh lekarna ima. Meni se zdijo v redu.«
Kakšen pa naj bo življenjski slog? Kaj je treba uvesti in kaj ukiniti? Ali prekomerna teža vpliva na simptome?
»Najpomembnejše so protistresne terapije. Da je ženska v svojem telesu zadovoljna, da se veliko smeji, da se zaveda, da bo težava minila, da uživa zdravo hrano, da se giblje …«
In katere so dobre strani menopavze?
»Zdrav pogled na življenje, zrelost. Ženski se življenje počasi tudi umiri. Ko prebrodi vse spremembe, ji menopavza prinese tudi neko stabilnost. Hkrati ni več menstrualnih bolečin …
In končno ima več časa zase …«
Foto: Bigstock
