Menopavza v žensko življenje in zdravje prinese številne spremembe. Statistika kaže, da jih ima kar 75 odstotkov v tem obdobju težave z zdravjem in počutjem. Motnje razpoloženja in čustvovanja sodijo mednje in, kot kažejo zadnje ugotovitve, tudi povečajo tveganje za kap.
Lahko se začne kmalu po 40. letu starosti
Če ženska, ki vstopa v konec rodnega obdobja (ki se zaključi z menopavzo) – kar se lahko zgodi že kmalu po 40. tem letu starosti, svoja čustva in občutke potlači, ima to lahko resne posledice. Ena od njih je precej povečano tveganje za kap.
Bolezni srca in ožilja bolj usodne kot vsi raki skupaj
Bolezni srca in ožilja so tako pri moških kot pri ženskah vodilni vzrok smrti. Vzamejo več življenj kot vsi raki skupaj, navedeno pa velja za oba spola.
Tveganje za možgansko kap, miokardni infarkt in druge bolezni srca in ožilja se pri ženskah posebej poveča nekaj let po menopavzi (zadnji menstruaciji). Težave, povezane s koncem rodnega obdobja, pa se lahko začnejo že precej.
Manj prehodna vratna arterija
Ženske v menopavzi, ki zanemarjajo in potlačijo svoja čustva, imajo večje tveganje za možgansko kap. Študija, ki so jo opravili raziskovalci iz Univerze Chicago in v katero so zajeli 304 ženske, je pokazala, da se pri njih obloge v arterijah bolj nalagajo. Vratno arterijo imajo za 14 odstotkov manj prehodno kot enako stare ženske, ki čustvom dovolijo, da pridejo na plan.
V raziskavi so upoštevali vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na rezultate: starost, telesna teža, raven holesterola in trigliceridov v krvi, depresija in druge duševne težave.
Možganska kap se lahko zgodi kadarkoli
»Samoutišanje žensk v obdobju okrog menopavze ima lahko resne zdravstvene posledice, opozarja dr. Georgina Hill, in izpostavlja, da se kap lahko zgodi kadarkoli.
»Zamašena vratna arterija poveča verjetnost za življenje ogrožujočo možgansko kap. Deli strdkov se lahko odcepijo in potujejo v možgane, kar povzroči blokado preskrbe s krvjo in kisikom,« pravi.
Stres v intimnih odnosih
Psihologinja Karen Jakubowski iz Univerze v Pittsburghu pa izpostavlja, da ženske v obdobju menopavze pogosto doživljajo več stresa, zlasti v intimnih odnosih: »Posledično se dvigne raven raven stresnih hormonov, kot je kortizol. Poveča se kronično vnetje, kar je dokazano povezano z razvojem arterijskih oblog.«
