Onkološki inštitut konec oktobra organizira 3. Slovenski kongres paliativne oskrbe, največji strokovni dogodek na področju PO v Sloveniji, ki bo potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in s podporo Ministrstva za zdravje RS.
Družinski negovalci ključni del paliative
Na letošnjem kongresu s številnimi tujimi in domačimi strokovnjaki bodo predstavljena nacionalna priporočila za zdravljenje simptomov pri bolnikih z napredovalim rakom.
Osebno izkušnjo svojca s paliativno oskrbo bo predstavila Ljiljana Leskovic: ”Ključen pomen za razvoj PO v Sloveniji je podpora in opolnomočenje svojcev. V kontekstu razvoja deinstitucionalizacije procesa umiranja in smrti je nujno potrebno okrepiti podporo svojcem. Svojci tudi pričakujemo, da so zaposleni v zdravstvu na področju PO strokovno usposobljeni za proces umiranja ter sposobni jasne in odprte komunikacije.”
Družinski negovalci zagotavljajo temeljno podporo bolniku.
Paliativni timi nujni v vseh bolnišnicah
V Sloveniji letno umre skoraj 20. 000 ljudi, od tega večina zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni. Večina med njimi potrebuje paliativno oskrbo.
Slovenija je po odstotku umrlih zaradi raka na prvem mestu med državami EU.
Prof. dr. Branko Zakotnik, dr. med., koordinator Državnega programa obvladovanja raka (DPOR): ”Za nadaljnji razvoj PO v Sloveniji je potrebna vzpostavitev paliativnih timov v vseh slovenskih bolnišnicah oz. podpora obstoječim. To je tudi eden od prioritetnih ciljev Državnega programa obvladovanja raka za ureditev področja PO za onkološke bolnike, saj je po podatkih Eurostata Slovenija po odstotku umrlih zaradi raka (31 %) na prvem mestu med državami EU.”
Paliativni timi so med drugim tudi osnova za razvoj mreže PO prek mobilnih paliativnih enot. Celostno in neprekinjeno PO lahko izvajamo samo v tesnem sodelovanju vseh treh ravni zdravstvenega sistema (primarni, sekundarni in terciarni).
Pomen zgodnje paliativne oskrbe
Paliativna oskrba daje možnost, da se bolnik in svojci ter zdravstveno osebje pravočasno pripravijo na obdobje in situacije, za katero pri neozdravljivi bolezni vemo, da bodo zagotovo prišli – to je obdobje težjih telesnih simptomov napredovale bolezni, obdobje večjih psihičnih stisk, obdobje umiranja, obdobje žalovanja.
V Sloveniji letno umre okrog 20 tisoč ljudi, večina potrebuje paliativno oskrbo.
Paliativna oskrba omogoča, da znamo predvideti te situacije in se nanje pripraviti, zaradi česar bodo vse te stiske in težave manjše ali bolj obvladljive. Z ustrezno in pravočasno komunikacijo med bolniki, svojci in zdravstvenim osebjem lahko ustrezno in pravočasno naslovimo tudi skrbi, pričakovanja in želje glede oskrbe ob koncu življenja.
Projekt Metulj: žalovanje, socialna podpora, formalni postopki ob smrti
Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe in strokovnjaki Onkološkega inštituta so v okviru projekta Metulj pripravili nove brošure, ki so namenjene bolnikom z neozdravljivo boleznijo, svojcem in negovalcem ter strokovnim delavcem.
31 brezplačnih zloženk je v pomoč bolnikom in svojcem.
Dosedanjim vsebinam so priključene še: področje žalovanja ter področje socialne podpore in vsebine o formalnih postopkih ob smrti bližnjega. Skupaj je sedaj dosegljivih 31 zloženk, ki so dostopne tudi na spletnem mestu projekta Metulj.
Več informacij o paliativni oskrbi: Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe
