Rak jajčnikov se običajno začne v jajcevodih, potem pa se razširi na jajčnike. Slednji so glavi vir ženskih spolnih hormonov estrogena in progesterona. Zdravljenje raka jajčnikov je v zadnjih letih postalo učinkovitejše, za uspešno zdravljenje pa je ključno zgodnje odkritje bolezni.
Znaki raka jajčnikov
Znaki, s katerimi se kaže rak jajčnikov, so pogosti tudi pri številnih drugih bolj pogostih zdravstvenih stanjih. Večina žensk jih pripisuje prav njim in sploh ne pomisli, da bi lahko šlo za raka jajčnikov. Simptomi, ki nakazujejo raka jajčnikov, so: napihovanje in pritisk v trebuhu, bolečine v trebuhu in/ali medenici, občutek sitosti (pre)kmalu po obroku, pogostejše tiščanje na vodo. Če vztrajajo dlje časa in če so prisotni tudi ostali dejavniki tveganja, je čas za takojšen obisk ginekologa.
” Raziskave kažejo, da so genetske spremembe neposredno vpletene v 10 odstotkov raka jajčnikov, vključno z mutacijami genov BRCA1 in BRCA2.”
Družinska obremenjenost
Dejavniki tveganja, ki povečujejo tveganje za raka jajčnikov, so družinska obremenjenost, starost in debelost. Raziskave kažejo, da so genetske spremembe neposredno vpletene v 10 odstotkov raka jajčnikov, vključno z mutacijami genov BRCA1 in BRCA2. Slednja sodelujeta tudi pri raku dojk. V zadnjem času se v stroki vse bolj uveljavlja ideja o vpeljavi presejalnih programov za raka jajčnikov pri ženskah z dokazano družinsko obremenjenostjo (torej da je za rakom jajčnikov ali hormonsko odvisnim rakom dojk zbolela ožja sorodnica: mati, sestra…) Ženske z močno družinsko anamnezo bi se morale pogovoriti z osebnim zdravnikom ter že pri njem izpostaviti dejavnike tveganja.
Starost in debelost
Najmočnejši dejavnik tveganja za rak jajčnikov je starost. Rak jajčnikov se največkrat razvije pri ženskah po menopavzi. V razvitem svetu menopavza (zadnja menstruacija, ki potrdi konec rodnega obdobja) povprečno nastopi pri 51 letu starosti. Uporaba hormonske terapije po menopavzi lahko poveča tveganje. Povezava se zdi najmočnejša pri ženskah, ki jemljejo estrogen brez progesterona vsaj 5 do 10 let. Tudi debelost poveča tveganje za bolezen. Petletna stopnja preživetja pri raku jajčnikov je pri debelih ženskah (ITM 30 in več) bistveno nižja kot pri tistih z normalno telesno težo.
“Rak jajčnikov se največkrat razvije pri ženskah po menopavzi, ki v razvitem svetu povprečno nastopi pri 51 letu starosti.”
Presejalni testi pri raku jajčnikov
Če ženska nima simptomov, ni preprostega ali zanesljivega načina za testiranje za raka na jajčnikih. Obstajata pa dva načina za odkrivanje slednjega med rutinskim ginekološkim pregledom. Eden je krvni test za povišane vrednosti proteina, imenovanega CA-125. Drugi je ultrazvok jajčnikov. Žal se nobena od njiju ni pokazala za dovolj zanesljivo za zgodnje odkrivanje raka jajčnikov pri ženskah s povprečnim tveganjem. Raziskave na tem področju intenzivno potekajo.
Stopnje raka jajčnikov
Kirurgija je prva izbira za zdravljenje raka jajčnikov, ki hkrati določi tudi, kako daleč se je rak razširil. V stopnji I je bolezen omejena na enega ali oba jajčnika. V stopnji II se je rak jajčnikov razširil na maternico ali druge bližnje organe. V stopnji III se bolezen razširi na bezgavke ali črevesje, v stopnji IV pa tudi na oddaljene organe, kot so pljuča ali jetra.
Različne oblike raka jajčnikov
Velika večina rakov jajčnikov je epitelnih karcinomov jajčnikov. To so maligni tumorji, ki se tvorijo iz celic na površini jajčnikov. Nekateri epitelijski tumorji niso jasno kancerogeni. Ti znani so kot tumorji z nizkim malignim potencialom (LMP). Tumorji LMP rastejo počasneje in so manj nevarni kot druge oblike raka jajčnikov.
Stopnja preživetja
Čeprav je rak jajčnikov lahko zastračujoča diagnoza, je stopnja preživetja zahvaljujoč novim načinom zdravljenja visoka. Pri epitelijskem raku jajčnikov je petletna stopnja preživetja od 20 do 93 odstotna, odvisno od stopnje, v kateri je bil odkrit rak. Pri LMP tumorjih je petletna relativna stopnja preživetja od 89 do 97 odstotkov.
Operacija jajčnikov in kemoterapija
Kirurgija se uporablja za diagnosticiranje raka jajčnikov in določanje njegove stopnje, vendar je tudi prva faza zdravljenja. Cilj je odstraniti čim več raka. To lahko vključuje odstranitev enega jajčnika in okoliškega tkiva, običajno pri stopnji I. V naprednejših stopnjah bo morda potrebno odstraniti oba jajčnika skupaj z maternico in okoliškimi tkivi.
“Pri LMP tumorjih je petletna relativna stopnja preživetja od 89 do 97 odstotkov.”
V vseh stopnjah raka jajčnikov se kemoterapija običajno predpiše po operaciji. Zdravila se lahko dajejo peroralno, v obliki infuzije ali neposredno v trebuh (intraperitonealna kemoterapija). Ženske s tumorji LMP običajno ne potrebujejo kemoterapije, razen če tumorji zrastejo nazaj po operaciji.
Odstranitev jajčnikov povzroči meno
Ko ženski odstranijo oba jajčnika, slednji ne morejo več proizvajati lastnega estrogena. To sproži menopavzo, ne glede na starost ženske. Zmanjšanje ravni ženskih spolnih hormonov lahko tudi poveča tveganje za določena zdravstvena stanja, vključno z osteoporozo.
Dejavniki, ki zmanjšujejo tveganje
Tveganje za raka jajčnikov zmanjšujejo nosečnost, dojenje, hormonska kontracepcija in zdrav življenjski slog.
“Pri ženskah, ki so že rodile, je rak jajčnikov manj verjeten kot pri tistih, ki niso. Zdi se, da se tveganje z vsako naslednjo nosečnostjo še zmanjšuje. Dojenje predstavlja dodatno zaščito.”
Pomemben dejavnik tveganja je tudi življenjski slog. Nedavne raziskave so pokazale, da so ženske, ki so se štiri leta prehranjevale z živili z nizko vsebnostjo transmaščob, redkeje zbolele za rakom jajčnikov. K zmanjševanju zbolevnosti naj bi pripomogla tudi prehrana z več sveže zelenjave, vendar je za dokončno potrditev hipoteze potrebnih več študij.
