Covid-19: Najmanj umrlih v Nemčiji, največ v Italiji, kje je Slovenija?

Nemčija ima izjemno nizko stopnjo smrtnosti zaradi koronavirusa SARS-CoV-2. Vzrok ni samo množično testiranje, pač pa tudi njihova kultura (samodisciplina) in odličen zdravstveni sistem. Kako pa je pri nas?

Epidemiologi se strinjajo, da se verjetno velika večina primerov okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 nikoli ne uvrsti v uradne podatke – ker okuženi nimajo resnejših simptomov in ne potrebujejo zdravljenja. Foto: Bigstock

V Nemčiji je umrljivost zaradi koronavirusa bistveno nižja kot v Italiji, Španiji in Veliki Britaniji. Do 28. marca je bilo okuženih 53.340 Nemcev, umrlo jih je 397 ljudi. To pomeni 0,74%. smrtnost. V Španiji umre 7,6 % okuženih, v Italiji pa 10,2 %. Pri nas je slika podobna, kot v Nemčiji. Do vključno 28. marca do polnoči je bilo okuženih 730 ljudi, umrlo jih je 11. Smrtnost pri nas je torej 1,5 %. Na Kitajskem je zaradi covid-19 umrlo 4,2 % okuženih s koronavirusom SARS-CoV-2.

Kaj v Nemčiji počnejo drugače?

Strokovnjaki sicer izpostavljajo, da epidemija v Nemčiji še ni dosegla vrha, in da se bo število zbolelih – in verjetno tudi umrlih, še nekaj dni povečevalo. Prepričani pa so, da se stopnja smrtnosti ne bo bistveno spremenila. In kaj Nemčija, pa tudi nekatere druge države (med katerimi je na srečo tudi Slovenija), delajo drugače?

Stroka pravi, da sta vzroka predvsem dva: samodisciplina ljudi ter odlično delujoči javni zdravstveni sistemi. Del katerih so tudi preventivni programi, ki nimajo samo vloge preprečevanja razvoja kroničnih bolezni, pač pa tudi vzgajajo v zdrav način življenja že od mladih nog. Pri nas imamo odlične preventivne programe, ki se z vzgojo v zdrav način življenja začnejo že v vrtcu. Za primerjavo: v Sloveniji zaradi bolezni srca in ožilja vsako leto umre 1200 ljudi manj, kot jih je leta 2002.

Ena oseba okuži 4 naslednje

SZO že od vsega začetka izbruha koronavirusa SARS-CoV-2 izpostavlja pomen množičnega testiranja. Nemčija testira veliko več ljudi, kot večina drugih držav (vključno z Italijo in Španijo), tudi sistem testiranja je drugačen. Poskušajo zajeti tudi tiste z blagimi simptomi in jih izolirati. Napovedujejo tudi telefonsko aplikacijo, s katero bodo okuženi lahko “poročali” svoje stike. Vemo namreč, da prenos okužbe poteka tudi, če znakov bolezni ni, vsak okuženi pa v povprečju okuži 4 naslednje. Pri gripi na primer je ta številka 2: ena kužna oseba okuži še dve naslednji.

Test, test, test

Epidemiologi se strinjajo, da se verjetno velika večina primerov okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 nikoli ne uvrsti v uradne podatke – ker okuženi nimajo resnejših simptomov in ne potrebujejo zdravljenja. Čim širše je testiranje v določeni državi, več teh milejših primerov se odkrije. Učinek je padec stopnje smrtnosti – logično. Če na primer testirate sto resneje bolnih in dva od njih umreta, to pomeni 2% smrtnost. Če testirane desetkrat več ljudi in “ujamete” tudi nesimptomatske bolnike – preko sledenja stikov okuženega, umreta pa prav tako dva, smrtnost pade na 0,2%.

Slovenija testira podobno kot Nemčija

Nemški sistem testiranja je izjemno širok. Dr. Christian Drosten, direktor inštituta za virologijo v berlinski bolnišnici Charité, ocenjuje, da Nemčija na teden testira več kot 120 tisoč ljudi. Napovedali so, da bodo število povečali na 200 tisoč. Preračunano na število prebivalcev je to podobno, kot pri nas. ” Verjamem, da testiramo veliko več kot v drugih državah, zato novo žarišče odkrijemo zgodaj,” pravi Drosten, in nadaljuje: “Nemčija tudi nima centralnega zdravstvenega laboratorija, ki bi drugim laboratorijem omejeval opravljanje testov.”

Kakovosten zdravstveni sistem

Nemčija je v “dobri formi” za boj proti nenadnim izbruhom nalezljivih bolezni, saj ima dobro razvit in celovit zdravstveni sistem z javnimi in zasebnimi možnostmi. Po podatkih Svetovne banke iz leta 2016 Nemčija vsako leto za zdravstvo porabi dobrih 4200 evrov na osebo. Kar je več kot v večini drugih držav. Medtem, ko so testiranja ključna za odkrivanje okužb, so dobro opremljene bolnišnice z dovolj kapacitetami ključne za oskrbo huje bolnih.

Podatki o številu postelj za akutno bolnišnično obravnavo po posameznih državah. Vir: SZO

Nemčija je po številu bolniških postelj za akutno bolnišnično obravnavo na drugem mestu v Evropi, kaže statistika SZO. Ima jih 621 na 100.000 prebivalcev. Italija jih ima 275, Španija pa 293. “Na splošno imamo v Nemčiji precej dobro opremljene oddelke intenzivne nege. Imamo visoko specializirane zdravnike in ustanove, in morda je to razlog, zakaj naši hudo bolni bolniki preživijo v primerjavi s tistimi v drugih državah,” pojasnjuje nemški virolog Martin Stürmer.

In znova primerjava s Slovenijo: pri nas je število postelj za akutno bolnišnično obravnavo 423 na 100.000 prebivalcev. Podatke za vse države najdete NA TEJ POVEZAVI.

Razlike v povprečni starosti okuženih

Za hujši potek koronavirusne bolezni covid-19 so najbolj ogroženi starejši s pridruženimi kroničnimi boleznimi. Podrobnosti o tem, koga bolezen najbolj ogroža, najdete TUKAJ. Povprečna starost okuženih (kar ne pomeni tudi tistih, ki tudi zbolijo) v Nemčiji je 46 let, v Italiji pa 63 let. Pri nas je največ okuženih v starostni skupini od 45 do 64 let: skupno 246.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj