Pomen železa za zdravje: »Brez železa nam živeti ni«

O pomenu železa za naše zdravje in dobro počutje se vse premalokrat zavedamo. Tudi zato je dobrodošel svetovni dan, ki opozarja na njegovo pomanjkanje. Zaznamujemo ga sredi novembra, a prav je, da se o temi, tako pomembni za ravnovesje v našem telesu, piše čez vse leto.

Skoraj 30 % žensk v rodnem obdobju ima anemijo zaradi izgube krvi ob menstruacijah, med nosečnicami pa ima pomanjkanje železa kar okoli 40 % žensk. Foto: Bigstock

Še posebej pomladi, ki je pravkar prispela, se nam zdi, da smo stalno utrujeni in da se ne moremo spočiti. Tudi premik ure, ko ga zadnjo soboto v marcu kazalce premaknemo naprej, k stanju izčrpanosti ne prispeva. Prej nasprotno, pogosto se ji pridruži še nenaspanost, včasih tudi prehodne motnje nespečnosti. Kombinacija, ki zahteva ukrepanje.

Kot smo omenili v uvodu, naše telo nujno potrebuje železo, saj brez njegove zadostne količine ne more pravilno delovati. Železo ima ključno vlogo pri tvorjenju rdečih krvnih celic, delovanju srca in skeletnih mišic, odzivu na okužbe, ohranjanju ravni energije ter pri normalnem delovanju možganov. Pomanjkanje železa se pojavlja in ni redek pojav, saj podatki kažejo, da ga ima premalo kar tretjina svetovnega prebivalstva.

»Železo je ključen dejavnik pri številnih encimskih sistemih in lahko rečemo, da nam brez železa živeti ni,« je vlogo železa v človeškem telesu barvito opisal prof. dr. Samo Zver, dr. med., vodja Kliničnega oddelka za hematologijo pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.

Zaloge železa znašajo okoli 4 grame

Vas zanima, koliko »železa« je v nas? Zaloge železa v človekovem telesu znašajo okoli 4 g. Z normalno zahodno prehrano si zagotovimo približno 15 mg železa/dan, medtem ko se v telesu absorbira le 5–10 % zaužitega železa, razloži prof. Zver. Vzrokov, zakaj v telesu pride do pomanjkanja železa, je več, najpogostejši pa so: krvavitve iz prebavil, sečil, rodil, rast, nosečnost in dojenje, lahko pa je primanjkljaj povezan tudi z moteno absorpcijo železa iz prebavil zaradi spremljajočih kroničnih bolezni, kirurškega zdravljenja, jemanjem določenih vrst zdravil, med rizične skupine pa spadajo tudi starostniki ter vegetarijanci in vegani.

Poleg splošne utrujenosti se pri sicer zdravih ljudeh slabokrvnost kaže tudi s slabšo telesno pripravljenostjo, med vsakodnevnim vzpenjanjem po stopnicah ali zaostajanjem v športnih aktivnostih, z zadihanostjo ob naporih, vrtoglavico, s šumenjem v ušesih, pospešenim utripom srca, z bledico kože …

Prim. Matija Cevc, dr. med., s Kliničnega oddelka za žilne bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani razloži, da je slabokrvnost ali anemija pogosta težava, saj je določena stopnja anemije prisotna pri eni desetini starejših od 65 let, med starejšimi od 85 let pa jo ima kar 20–25 %. Poleg tega, da anemija bistveno poslabša kakovost življenja, vpliva tudi na preživetje. Poznanih je več vrst slabokrvnosti, a med njimi je daleč najpogostejša tista, ki je posledica pomanjkanja železa v telesu – predstavlja kar 50 % vseh slabokrvnost. Skoraj 30 % žensk v rodnem obdobju ima anemijo zaradi izgube krvi ob menstruacijah, med nosečnicami pa ima pomanjkanje železa kar okoli 40 % žensk.

Številni vzroki za slabokrvnost

Katere težave ima posamezni bolnik s slabokrvnostjo, je odvisno od tega, kako močno je izražena, tj. kako nizko raven hemoglobina v krvi ima, in pa tudi od vzroka anemije, saj je slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa pogosto posledica druge bolezni, npr. krvavitve v prebavno cev ob razjedah ali pa rakavih obolenjih, vnetnih črevesnih boleznih itn.

Če pri posameznem bolniku poznamo koncentracijo hemoglobina iz obdobja, ko je bil še zdrav, jo vzamemo za njegovo normalno vrednost.

Velikokrat pa je posledica nezadostnega prehajanja (absorpcije) železa v telo, kar je lahko posledica okvare transporta železa, lahko pa je tudi posledica pomanjkanja razpoložljivega železa zaradi neustrezne prehrane, ki ne vsebuje železa. S katerimi težavami se slabokrvni bolnik spoprijema, je po eni strani odvisno od izraženosti oz. stopnje anemije in hitrosti njenega nastanka. Pri postopoma nastali slabokrvnosti bolniki tožijo o hitri utrudljivosti, splošni nemoči, hitrem utripu srca, težki sapi, šumenji v ušesih, zaspanosti, oteženi koncentraciji, prebavnih težavah, spolni nemoči, o motnji menstrualnega ciklusa itn.

Nevarne akutne anemije

Če nastane slabokrvnost hitro, pa je lahko posledica zelo dramatična in se zaplete tudi z izgubo zavesti in celo s smrtjo. Takšne so akutne anemije, ko so spremembe opazne takoj in jih spremljajo tudi življenje ogrožajoči simptomi. »Vendar pa moramo vedeti, da gre pri akutni anemiji običajno za krvavitev, kar je druga zgodba,« razloži prof. Zver in pove, da so ne glede na to, ali gre za blago ali hudo obliko anemije, simptomi enaki, pri čemer je največ odvisno od tega, kako hitro slabokrvnost nastane.

Skoraj 30 % žensk v rodnem obdobju ima anemijo zaradi izgube krvi ob menstruacijah, med nosečnicami pa ima pomanjkanje železa kar okoli 40 % žensk.

Težave, ki jih ima bolnik zaradi anemije, so odvisne od stopnje anemije, hitrosti njenega nastanka in od morebitne prizadetosti drugih organskih sistemov, predvsem srca, ožilja in pljuč.

Neznačilni klinični znaki in simptomi

Bolnike z anemijo srečujemo na različnih področjih medicine, saj anemija v večini primerov spremlja druga obolenja in le redko gre za samostojno bolezen, razloži prof. dr. Irena Preložnik Zupan, specialistka internistka in hematologinja s Kliničnega oddelka za hematologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Klinični simptomi in znaki so največkrat neznačilni ter pomešani s simptomi in znaki pridruženih bolezni. Vsekakor pa anemija vedno prispeva k poslabšanju splošnega stanja bolnika. Diagnozo postavimo na osnovi natančnega pregleda krvne slike, običajno s koncentracijo hemoglobina, hematokritom in z drugimi eritrocitnimi indeksi. Sledi razširjena diagnostika pridruženih bolezni.

Kdaj k specialistu hematologu?

Bolnika z anemijo zaradi pomanjkanja železa obravnava splošni zdravnik; napotitve k specialistu hematologije so upravičene pri hudi mikrocitni anemiji, neodzivnosti na peroralno in/ali intravensko nadomestno zdravljenje z železom in pri tistih bolnikih, pri katerih pridružena sprememba v krvni sliki vztraja kljub učinkovitemu zdravljenju s pripravki železa, oriše algoritem obravnave bolnikov z anemijo.

Poleg tega, da anemija bistveno poslabša kakovost življenja, vpliva tudi na preživetje. Poznanih je več vrst slabokrvnosti, a med njimi je daleč najpogostejša tista, ki je posledica pomanjkanja železa v telesu – predstavlja kar 50 % vseh slabokrvnosti.

Po njegovih besedah pa so ljudje pogosto napoteni k specialistu že na podlagi preiskave vrednosti serumskega železa, čeprav gre za povsem nepoveden podatek in je »številka«, koliko železa se nahaja v krvi, nepomembna, saj sama po sebi ne pove nič. Šele ko se ocenijo drugi parametri, tj. zalogo železa v telesu, kakšne so vezavne sposobnosti železa oziroma beljakovin, ki jih železo prenaša po krvi, in ovrednoti status železa v krvi, kar v osnovi zajema določitev vrednosti serumskega železa in serumskega feritina, naj se bi bolnika napoti na sekundarno oziroma celo terciarno raven.

Referenčne vrednosti

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) priporoča kot spodnjo normalno vrednost koncentracije hemoglobina za moške 130 g/l in za ženske 120 g/l. Če pri posameznem bolniku poznamo koncentracijo hemoglobina iz obdobja, ko je bil še zdrav, jo vzamemo za njegovo normalno vrednost. Odklon od te vrednosti je pomembnejši kot odklon od priporočene referenčne vrednosti.

Najpogostejši vzroki anemije so: pomanjkanje železa, pomanjkanje vitamina B 12 ali folne kisline, krvavitve in hemoliza ter številne sodobne kronične bolezni, ki vodijo v anemijo ob kronični bolezni. Zato ob ugotovitvi anemije vedno presodimo, ali gre za pomanjkanje železa, vitamina B 12 ali folne kisline; pomanjkanja nato nadomestimo, hkrati pa vedno poskrbimo tudi za ustrezno diagnostiko in zdravljenje spremljajočih bolezni, ki so najpogosteje krivec za pojav anemije. Anemija ob kronični bolezni spremlja tudi kronična obolenja srca in ožilja.

Primer zdrave krvne slike, ki jo morajo bolniki in tudi zdravi ljudje bolj poznati. Gre za osnovno laboratorijsko preiskavo, ki nam ogromno pove, je poceni in jo kljub pogostosti družinski zdravniki še premalokrat napravijo.

Hemsko železo v mesu bolje izkoristimo

Kaj lahko naredimo v vsakdanjem življenju? S pravilno izbiro prehrane, sveže pripravljenih rednih obrokov lahko preprečimo pomanjkanje železa v telesu, če to nastane zaradi prehranskih vzrokov, in zmanjšamo pomanjkanje železa ob drugih vzrokih. Čim bolj se držimo doma, v Sloveniji pridelanih in pripravljenih živil. V naše telo se lažje in učinkoviteje absorbira hemsko železo, ki se nahaja v mesu, ribah in v morskih sadežih. Nehemsko železo, ki se nekoliko slabše absorbira v naše telo, pa najdemo v semenih, žitih, oreščkih in v zeleni listnati zelenjavi. Anemija zaradi pomanjkanja železa je pogosto spremljevalka ljudi, ki ne uživajo mesa.

Pomanjkanje železa in anemija sta razmeroma pogosta pojava pri bolnikih s srčnim popuščanjem, pa je poudaril prof. dr. Miran Šebeštjendr. med., s Kliničnega oddelka za kardiologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Po njegovih besedah anemija in/ali pomanjkanje železa sami po sebi nista poglaviten razlog za nastanek srčno-žilnih bolezni, vendar pa sta v njuni prisotnosti predvsem kakovost življenja in tudi prognoza bolnikov s srčnim popuščanjem veliko slabši.

Nejasen izvor anemije pri bolnikih s srčnim popuščanjem

Pri bolnikih s srčnim popuščanjem sta anemija in pomanjkanje železa prisotna pri več kot polovici bolnikov. Ni jasno, ali je njena velika pojavnost neposredna posledica srčnega popuščanja ali pa je povezana s pridruženimi boleznimi, ki so pri bolnikih s srčnim popuščanjem pogoste in številne.

Pri bolnikih s srčnim popuščanjem sta anemija in pomanjkanje železa prisotna pri več kot polovici bolnikov.

Pri bolnikih s srčnim popuščanjem pomanjkanje železa pogojuje več dejavnikov. Pogosta je slabša prehranjenost. Slabša absorpcija, uremični gastritis in jemanje antiagregacijskih in antikoagulantnih zdravil, kar je pri bolnikih s srčnim popuščanjem sorazmerno zelo pogosto, še dodatno prispevajo k pomanjkanju železa. Zadnje lahko vodi tudi h krvavitvam iz gastrointestinalnega trakta in v teh primerih gre običajno za mikrocitno anemijo, medtem ko gre ob slabši prehranjenosti in posledičnem pomanjkanju folne kisline in vitaminov skupine B za makrocitno anemijo.

Drugi mogoči dejavniki so še povečane koncentracije različnih vnetnih dejavnikov, ki so pri bolnikih s srčnim popuščanjem zelo pogosti. Glede na to, da je anemija povezana s slabšo prognozo bolnikov s srčnim popuščanjem, je vedno več zanimanja, ali zdravljenje anemije prispeva k izboljšanju prognoze bolnikov s srčnim popuščanjem. Zdravljenje anemije obsega več možnosti: transfuzijo koncentriranih eritrocitov, zdravljenje z infuzijami železa in zdravljenje z analogi eritropoetina.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj