Poskus, v katerem so 4 in 5 letni otroci ter skupina odraslih igrali igro, ki je prinašala nagrade, je prinesel nov vpogled v sprejemanje odločitev v različnih starostnih obdobjih. Čeprav so tako odrasli kot otroci hitro ugotovili, katera strategija prinaša največ bonusov, so igro igrali popolnoma različno. Odrasli so sprejemali odločitve, ki so jim prinašale materialne koristi, otroke je bolj zanimalo raziskovanje novih možnosti.
Raziskovanje glavna gonilna sila v zgodnjem otroštvu
“Raziskovanje se zdi glavna gonilna sila v zgodnjem otroštvu in celo odtehta pomen takojšnjega nagrajevanja,” pravi Vladimir Sloutsky, profesor psihologije na Univerzi Ohio. “Domnevamo, da je vzrok v tem, da otroci preprosto morajo raziskovati, če hočejo razmeti, kako deluje svet okoli njih.” Čeprav se zdi, da je gre za naključni proces, temu ni tako. Otroci k raziskovanju pristopijo sistematično in se tudi prepričajo, da ne izpustijo nobene možnosti. “Odrasli si pogosto predstavljamo, da otroci brezciljno tekajo naokoli ter naključno odpirajo predale in omare. Temu še zdaleč ni tako,” pojasnjuje Sloutsky, so- avtor objave v reviji Developmental Science.
Otrok nagrada ni motivirala
Raziskovalci so izvedli dva poskusa. V prvega so vključili 32 štiriletnikov in 34 odraslih. Na računalniškem zaslonu so se jim prikazovala štiri različna pravljična bitja. Ko so kliknili nanje, so prejeli različno število virtualnih bondonov (ki so jih otroci potem lahko pretopili v prave nalepke). Eno bitje je izstopalo: dalo je 10 bombonov, ostali pa po 1, 2 ali 3. Cilj je bil nabrati čim več bonbonov v nekaj več kot 100 poskusih. Odrasli so lik, ki je dajal največ bonbonov, izbrali v 86 odstotkih poskusov, otroci pa le v 43 odstotkih. “Otrok največja nagrada preprosto ni zanimala. Njihov glavni motiv so bile informacije, pridobljene z raziskovanjem. Sistematično so prehajali med vsemi možnostmi. Dlje, kot določene niso izbrali, manj prepričani so bili vanjo in bolj so jo želeli ponovno preveriti,” je dejal Sloutsky.
Individualne razlike, kognitivni razvoj in vzgoja
Drugi poskus je bil podoben prvemu, le da je bila ena možnost izbire vedno skrita. Tudi tokrat so odrasli večinoma (v 94 odstotkih) izbrali tisto, ki je prinesla najvišjo nagrado. Otroci so to storili več kot pol manjkrat – v 40 odstotkih primerov (čeprav so vedeli, katera odločitev bi jim prinesla največjo nagrado). Odrasli so se – za razliko od otrok, tudi izogibali klikanju na skrito možnost. “Večino otrok je pritegnila negotovost. Želeli so raziskati, kaj pomeni,” je dejal Sloutsky.
Vendar pa so bile tudi med otroci individualne razlike. Nekaj otrok je delovalo podobno kot odrasli in skoraj vedno izbralo možnost z najvišjo nagrado. Drugi so se izogibali kliku na skrito možnost. “Te razlike so morda povezane z različnimi stopnjami kognitivnega razvoja in vzgojo. Vendar se zdi, da vsi otroci gredo skozi fazo, v kateri je sistematično raziskovanje eden od njihovih glavnih ciljev,” pojasnjuje dr. Nathaniel Blanco (Univerza Ohio), in priznava: “Šele zdaj začenjamo razumeti, da je na videz naključno vedenje pri tej starosti (4 do 5 let) pravzaprav evolucijsko oblikovano – z namenom pridobivanja čim več informacij. Slednje so za uspevanje v določenem okolju ključne.”
Povezavo do izvirne znanstvene objave najdete TUKAJ.
