Otroci, ki gredo zvečer prej v posteljo in pri katerih velja dosledna rutina spanja, imajo manjše tveganje za prekomerno telesno maso, kaže nova študija. Vanjo so zajeli 1258 avstralskih otrok, ugotovitve pa objavili v strokovni reviji Acta Paediatrica. Povprečna starost otrok je bila šest let, ključna ugotovitev raziskovalcev pa je bila, da so se otroci, ki so v posteljo hodili kasneje, zredili več in pogosteje kot tisti, ki so šli spat prej.
“Čeprav vemo, da je otroke težko zgodaj spraviti v posteljo, lahko na ta način zmanjšamo tveganje, da bo njihova telesna masa ušla izpod nadzora, ” je objavo komentiral vodilni avtor študije dr. Yaqoot Fatima z Inštituta za družbene znanosti na Univerzi Queensland. Zakaj je temu tako, raziskovalci še ne vedo, domnevajo pa, da razlog tiči v boljši usklajenosti z notranjo biološko uro. Utrjevanje proceduralnega spomina
Spanje ključno za številne procese
Spanje pa je za otroke bolj kot zaradi vpliva na telesno maso pomembno iz drugih razlogov. Pomaga pri utrjevanju in ohranjanju spomina ter pri učenju. To še posebej velja za proceduralni spomin, ki je pomemben pri učenju novih veščin. Spanje možganom tudi omogoča, da ponovno obdelajo že naučene informacije, ki se potem laže utrdijo in ohranijo. Ptice, na primer, med spanjem »prepevajo« in se s tem učijo pesmi. Spanje je prav tako čas, ko se “obnavlja” živčni sistem – tako na zavedni kot nezavedni ravni.
Potrebe po spanju pri otrocih in najstnikih
In koliko spanja potrebujejo otroci? V starosti od 6 do 9 let kar deset ur na dan, pri starejših je dovolj ena ura manj (torej 9 ur). Tudi najstniki potrebujejo 9 ur spanja na dan, kar, kot kažejo novejše ugotovitve, dosega manjšina. 60 do 70 najstnikov v starosti od 13 do 17 let namreč spi manj od priporočenih devet ur na noč. Pomanjkanje spanja negativno vpliva na njihovo razpoloženje, pa tudi na njegovo sposobnost razmišljanja, odzivanja, uravnavanja čustev, učenje, odnose s starši…
Spanje in imunski sistem
Nemški raziskovalci pa so preučevali korelacijo med spanjem in sposobnostjo limfocitov T, da se vežejo na sovražne mikrobe. Testne osebe so razdelili v dve skupini: ena je spala normalno, druga pa ostala budna celo noč. Potem so jim vzeli kri in opravili natančne preiskave. Izkazalo se je, da so v skupini, ki je dobro spala, limfociti T izločali več specifičnih beljakovin, s katerim so sovražne mikrobe prilepili nase in jih uničili. »Adrenalin, noradrenalin, prostaglandin E2 in D2 ter nevromodulatorji adenozina zavirajo delovanje limfocitov T, kar slabi učinkovitost imunskega sistema. Med spanjem se njihova raven občutno zmanjša,« je na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili ugotovitve, povedal prof. dr. Stoyan Dimitrov iz Univerze Tübingen.
Viri:
Saxvig IW, Bjorvatn B, Hysing M, etal. Sleep in older adolescents. Results from a large cross-sectional, population-based study. J Sleep Res. Aug 2021. doi: 10.1111/jsr.13263.
Dimitrov S, Lange T, Gouttefangeas C, et al. Gαs-coupled receptor signaling and sleep regulate integrin activation of human antigen-specific T cells. J Exp Med. Mar 2019. doi: 10.1084/jem.20181169.
Bolhuis JJ, Moorman S. Birdsong memory and the brain: in search of the template. Neurosci Biobehav Rev. Mar 2015. doi: 10.1016/j.neubiorev.2014.11.019.
Patel SR, Hu FB. Short sleep duration and weight gain: a systematic review. Obesity (Silver Spring). Nar 2008 Mar. doi: 10.1038/oby.2007.118.
