Otroci, ki gredo zvečer spat prej, bolje vzdržujejo zdravo težo

Čeprav vemo,da so koristi spanja številne, se zdi neverjetno, da bi bilo spanje lahko "orodje" za vzdrževanje zdrave telesne teže. Pa vendar se dogaja prav to, še posebej pri otrocih.

Čeprav vemo, da je otroke težko zgodaj spraviti v posteljo, lahko na ta način zmanjšamo tveganje, da bo njihova telesna teža ušla izpod nadzora. Foto: Bigstock

Otroci, ki gredo zvečer prej v posteljo in pri katerih velja dosledna rutina spanja, imajo manjše tveganje za prekomerno telesno težo in tudi debelost, kaže nova študija. Vanjo so zajeli 1258 avstralskih otrok, ugotovitve pa objavili v marčevski izdaji strokovne revije Acta Paediatrica. Povprečna starost otrok je bila šest let, ključna ugotovitev pa: otroci, ki so v posteljo hodili kasneje, so se zredili veliko pogosteje in tudi več kot tisti, ki so šli spat prej.

Povezava z notranjo biološko uro

“Čeprav vemo, da je otroke težko zgodaj spraviti v posteljo, lahko na ta način zmanjšamo tveganje, da bo njihova telesna teža ušla izpod nadzora, ” je objavo komentiral vodilni avtor študije dr. Yaqoot Fatima z Inštituta za družbene znanosti na Univerzi Queensland. Izkazalo se je tudi, da je bil porast kilogramov pri njih večji. Raziskovalci so zaključili, da je zgodnji odhod v posteljo pri otrocih dejavnik, ki pomaga ohranjati telesno težo. Zakaj je temu tako, še ne vedo, domnevajo pa, da razlog tiči v boljši usklajenosti z notranjo biološko uro.

Utrjevanje proceduralnega spomina

Spanje je za otroke pomembno tudi iz drugih razlogov. Pomaga  pri  utrjevanju  in  ohranjanju  spomina  ter  pri  učenju. To še posebej velja za utrjevanje proceduralnega spomina, ki omogoča učenje različnih spretnosti in veščin. Spanje možganom omogoča, da ponovno obdelajo že naučene informacije, ki se potem laže utrdijo in ohranijo. Ptice, na primer, med spanjem »prepevajo« in se s tem učijo pesmi. Spanje je tudi čas, ko se obnavlja živčni sistem. Prek nevronov potekajo tako impulzi na zavedni (gibanje telesa) kot nezavedni ravni (dihanje, prebava).

Potrebe po spanju pri otrocih in najstnikih

In koliko spanja potrebujejo otroci? V starosti od 6 do 9 let kar deset ur na dan, pri starejših je dovolj ena ura manj (torej 9 ur). Tudi najstniki potrebujejo 9 ur spanja na dan, kar, kot kažejo novejše ugotovitve, dosega manjšina. 60 do 70 najstnikov v starosti od 13 do 17 let namreč spi manj od priporočenih devet ur na noč. Pomanjkanje spanja negativno vpliva na njihovo razpoloženje, pa tudi na njegovo sposobnost razmišljanja, odzivanja, uravnavanja čustev, učenje, odnose s starši…

Spanje in imunski sistem

Nemški raziskovalci pa so preučevali korelacijo med spanjem in sposobnostjo limfocitov T, da se vežejo na sovražne mikrobe. Testne osebe so razdelili v dve skupini: ena je spala normalno, druga pa ostala budna celo noč. Potem so jim vzeli kri in opravili natančne preiskave. Izkazalo se je, da so v skupini, ki je dobro spala, limfociti T izločali več specifičnih beljakovin, s katerim so sovražne mikrobe prilepili nase in jih uničili. »Adrenalin, noradrenalin, prostaglandin E2 in D2 ter nevromodulatorji adenozina zavirajo delovanje limfocitov T , kar slabi učinkovitost imunskega sistema. Med spanjem se njihova raven občutno zmanjša,« je na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili ugotovitve, povedal prof. dr. Stoyan Dimitrov iz Univerze Tübingen.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj