Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odziv posameznika na vsako spremembo, ki se ji moramo prilagoditi. Stres je lahko pozitiven, če doživljamo spremembe kot izziv. Škodljiv in zdravju nevaren pa je takrat, ko imamo občutek, da zahteve okolja presegajo naše zmožnosti.
Kaj se telesno dogaja ob stresu?
Kadar se znajdemo v potencialno nevarni situaciji, naše telo reagira tako, da se pripravi na odziv v obliki borbe ali bega kot pri naših prednikih ali živalih. Dihanje postane hitrejše in plitvejše, kar mišicam zagotavlja več kisika. Srce črpa hitreje, krvne žile se razširijo, poveča se dotok krvi v možgane in mišice. Krvne žile in kapilare se razširijo blizu površine kože, da se telo ohladi z znojenjem. Vse večje skeletne mišice se skrčijo.
Prebava se upočasni ali zastane, ker je kri usmerjena proč od želodca.
Dlje trajajoči stres vodi v bolezni
Ker pa danes človek ne more bežati ali se boriti kot v preteklosti, je mobilizacija organizma lahko v škodo. Še posebno, če je obdobje stresa daljše in se telo ne uspe povrniti v prejšnje stanje.
Daljša obdobja stresa lahko vodijo v kronično izčrpanost ali bolezen.
Telo človeka, ki je stalno v stresu, nadaljuje izločanje kortizola in drugih hormonov, kar slabi imunski sistem. To znižuje dejavnost celic, ki uničujejo tujke v organizmu.
Krepak imunski sistem prvi korak
Raziskave so pokazale, da vaje za sproščanje zvišujejo dejavnost celic, ki uničujejo tujke v organizmu in na ta način krepijo imunski sistem. Poleg sprostitve so za obvladovanje stresa pomembni ostali dejavniki, ki pripomorejo k bolj zdravemu in uravnoteženemu načinu življenja, predvsem zdrava prehrana in telesna aktivnost.
Telesni znaki stresa
Povečan srčni utrip, visok krvni pritisk, težave z dihanjem, težave s požiranjem, občutek slabosti, hiperventilacija, napete, skrčene mišice, zmanjšana odpornost, navali vročine in mraza, potenje, zardevanje, suha koža, zbadanje, pogosto uriniranje.
Vedenjski znaki stresa
Nespečnost, zgodnje zbujanje, čustveni izbruhi, izguba apetita ali pretirano najedanje, pretirano kajenje, pitje alkohola, izogibanje določeni situacijam, pasivnost;
Možne spremembe mišljenja
Nezmožnost koncentracije, neodločnost, pozabljivost, pretirana občutljivost na kritiko, negativne samokritične misli, sprevržene misli, ipd.
Spremembe čustvovanja
Anksioznost (tesnobnost, živčnost, napetost, strahovi, fobije, panika), depresija (žalost, pomanjkanje samospoštovanja, apatija, utrujenost), potrtost, osamljenost, občutki krivde in sramu, ljubosumnost, itd.
Kako si lahko pomagamo?
Poleg siceršnjega zdravega načina življenje je zlo pomembna skrb za dobro psihično kondicijo. Pomembne so predvsem tehnike (ena od njih je psihoterapija), s katerimi krepimo lastno sposobnost za sprostitev in umiritev.
Raziskave kažejo, da na ta način lahko celo spremenimo svojo naravno občutljivost za stres.
Vemo namreč, da ljudje zaradi osebnostnih lastnosti, dejavnikov okolja (vzgoja) in prejšnjih izkušenj na stres reagiramo zelo različno. Količina stresa, ki nekoga na primer skoraj zlomi, pri drugem ne povzroči bistvenih sprememb. Predvsem je pomembno, da se zavedamo, kje so naše meje ter se zavestno lotimo prepoznavanja vzrokov, ki nam povečujejo stres.
Stres pogostejši v nekaterih poklicih
Za kronični stres posebej rizični so poklici, ki vključujejo veliko neposrednih stikov z ljudmi, saj zahtevajo visoko stopnjo občutljivosti. Delo v teh poklicih je psihično in fizično zelo naporno. Stres povzročajo čezmerne obremenitve z delom ter potencialni konflikti z ljudmi,vpletenimi v proces. Visoke zahteve na delovnem mestu tako posledično vplivajo na osebno življenje in na vse težje njuno medsebojno usklajevanje. Učinkovitost na delu se poslabša, utrujenost in izčrpanost pa poveča. Ljudje imajo občutek, da se ne morejo spočiti.Vse to lahko vodi do zloma, do popolne psihične in fizične izčrpanosti.