
Statistika kaže, da se z anksioznimi motnjami vsaj enkrat v življenju sreča tretjina populacije, pogosteje ženske. Pri (pre) pogosti zaskrbljenosti, kot mnogi občutijo anksioznost, si lahko z naravnimi metodami pomagamo tudi sami.
Anksioznost se ne dogaja samo v glavi in z znaki, ki vključujejo duševnost. Napovedujejo jo tudi telesni simptomi, ki jih pogosto pripisujemo drugim vzrokom: nenadno razbijanje srca, občutek, da nam zmanjkuje sape, pospešeno dihanje, zakrčene mišice, zaprtje, povišan krvni sladkor, težave z želodcem… Pri anksioznosti si lahko pomagamo sami, z naravnimi metodami, ki bodo umirile naša čustva in uravnovesile telo in dušo. Učinkovite so tudi pri odpravljanju kroničnega stresa zaradi pritiskov iz okolice, ki je eden od glavnih vzrokov, da psiha (in telo) začneta sporočati, da »je dovolj«.
Telesna vadba
Redna telesna vadba je eden od najbolj učinkovitih načinov za dobro delujoče telo in zdravo psiho. Trening, pa naj bo kratka, intenzivna vadba ali dlje trajajoča aerobna (ter vse vmes, vključno s hitro hojo) – ko se pošteno zadihamo in prepotimo, se v možganih začnejo sproščati endorfini. Nanje se odzove celotni presnovi sistem. Študije tudi kažejo, da so ljudje, ki redno športajo, redkeje doživijo anksiozno motnjo in manjkrat občutijo tesnobo in depresivnost.
Lončnice v stanovanju
Narava pomirja in že 20 minut pristnega stika z njo drastično zmanjša raven stresnih hormonov. Razpoloženje se popravi, zaskrbljenost upade, napetost v mišicah popusti, krvni tlak in srčni utrip se znižata. Za izboljšanje počutja je dovolj že nekaj lončkov z rožami v stanovanju.
Vrtnarjenje
Delo na vrtu je priljubljena dejavnost za sproščanje, ki jo prakticirajo mnogi. Vključuje fizično aktivnost in pristni stik z naravo ter je kot taka odlično zdravilo zoper anksioznost. Delo z zemljo je nekaj, kar je v nas evolucijsko vgrajeno in je bilo v davni preteklosti povezano z možnostmi boljšega preživetja. Pri delu z zemljo se v možganih sproščajo kemikalije, ki dvigujejo razpoloženje, in tu tudi takrat, ko pomagamo nekomu drugemu.
Spolnost
Ko nam misli zaposlujejo skrbi in je strah dnevno prisoten v naših življenjih, se seks zdi zadnje, na kar pomislimo. Vendar spolnost zmanjša odziv telesa na stres. Zdravo spolno življenje pomaga, da smo srečnejši in bolj zdravi ter tudi zmanjšuje tesnobo.
Meditacija in joga
Meditacija je eden od načinov, da ozavestimo svoje skrbi, vendar jim ne dovolimo, da vplivajo na vsakdanje življenje. Meditacija tudi pomaga, da se osredotočimo na dihanje in ohranimo um brez misli. Pogosto v takih trenutkih ideja za rešitev problema pride sama od sebe. Tudi joga velja za obliko meditacije, ki intenzivno vključuje telo. Joga položaji okrepijo in raztegnejo mišice in druga tkiva. Krvni tlak in srčni utrip se umirita, um pa postane mirnejši.
Akupunktura
Akupunktura lahko pomaga pri sproščanju telesa – če le ne postanemo preveč zaskrbljeni ob misli na igle, ki predirajo kožo. Včasih se za lajšanje napetosti v mišicah in živcih uporablja električna stimulacija. Tudi aromaterapija pozitivno vpliva na razpoloženje in čustva.
Masaža
Masaaža je ena od zadnjih stvari,na katero pomislimo, ko tesnoba in skrbi z vso silo pritiskajo na nas. Vendar so raziskave na bolnikih z anksioznimi motnjami pokazale izboljšanje po terapevtski masaži zgornjega dela hrbta in vratu. Ugotovitve niso presenetljive: napetost mišic v tem delu telesa je eden od prvih (in pogostih) telesnih znakov pri tesnobi in aksioznosti.
Spanje
Ljudje, ki spijo od 7 do 9 ur na dan, imajo manj napadov tesnobe. Možgani se med spanjem resetirajo, kar v fazi budnosti poveča pozornost in koncentracijo, izboljša se sposobnost učenja in kreativnega reševanja problemov. Bolje spimo, če hodimo spat in vstajamo ob vedno isti uri, če spimo v temnem, hladnejšem in tihem prostoru in če se v postelji »odrečemo« telefonu, računalniku ali televiziji. Večina ljudi z dobrimi spalnimi navadami zaspi 10 do 15 minut potem, ko ugasnejo luč. Ljudje, ki imajo težave s spanjem (težko zaspijo, imajo rahel spanec…) naj telesno vadbo izvajajo najkasneje popoldan (in ne zvečer).
Alkohol
Pretirano uživanje alkohola je pri ljudeh z depresijo in drugimi duševnimi motnjami pogosto. Alkohol daje lažen občutek sprostitve, potem, ko njegov učinek mine, pa simptomi nastopijo še z večjo intenzivnostjo. Da o telesnih boleznih, ki jih povzroča pretiravanje z alkoholom, sploh ne govorimo. Zloraba alkohola negativno vpliva tudi na poklicno in družinsko življenje, kar anksioznost še okrepi.
Seznam opravil
Ljudje imamo radi pregled nad okoljem in občutek, da so stvari pod kontrolo. Praksa je pogosto precej drugačna: zahteve in pričakovanja se kopičijo, težave pa (tudi zaradi anksioznosti) rešujemo vse manj učinkovito. Življenje uide izpod nadzora. Če si zapišemo vse, kar naj bi opravili, in si zavestno postavimo prioritete, življenje postane manj hektično in tudi lažje. Seznam opravil pomaga ugotoviti, kaj je potrebno storiti takoj in kaj lahko počaka. Pomaga razdeliti velike projekte na manjše naloge in se osredotočiti nanje.
Dnevnik anksioznosti
Vodenje dnevnika aksioznosti lahko pomaga poiskati sprožilce in ugotoviti njihove vzroke. Se anksioznost pojavi ob družinskih dogodkih, zaradi službenih obveznosti, pred izpiti? Mogoče se zgodi samo takrat, ko smo lačni ali zaužili preveč kofeina? Če vemo, kaj nam povzroča anksioznost, z njo lažje upravljamo.