Slej ko prej vsi pridemo v stik s sladkim, pa vendar nekatere okus, za katerega bi drugi naredili skoraj vse, pusti popolnoma hladne. Sline se jim ne pocedijo, ko se sprehodijo mimo slaščičarne, se pa težko uprejo skodelici kave ali hrustljavi skledi kisle solate.
Raziskava, ki so jo izvedli na Northwestern University, ugotovitve pa 2. maja 2019 objavili v strokovni reviji Human Molecular Genetics, kaže, da je razvijanje okusa kompleksni proces, na katerega poleg izkušenj v zgodnjem otroštvu vplivajo tudi drugi dejavniki. Med njimi pomembno vlogo igra dednost.
Raziskovalci so na vzorcu več kot 330 tisoč ljudi iskali razlike v genih za okus, s katerimi bi lahko pojasnili, zakaj se preference za določen okus pijače pri ljudeh tako zelo razlikujejo. Njihovo razumevanje bi odkrilo mehanizme, ki bi jih kasneje lahko uspešno uporabili pri »upravljanju« z okusi hrane.
Na njihovo veliko presenečenje se je izkazalo, da preference za grenke ali sladke pijače bolj kot na genih za okus temeljijo na genih, ki so povezani s psihoaktivnimi lastnostmi pijač. Torej s tem, kako slednje vplivajo na čustva.
»Ljudje imamo radi določene okuse pijač zaradi občutkov ob njihovem zauživanju. Zato jih pijemo. Ne pa zaradi okusa, « je povedala dr. Marylin Cornelis, ki je vodila raziskavo.
Študija je tudi razkrila, da možganski sistem za nagrajevanje bistveno vpliva na izbiro določene pijače pri ljudeh ter dodala nov kamenček v mozaiku razumevanja kompleksne povezave med podedovano gensko zasnovo, izkušnjo okusa v zgodnjem otroštvu ter interpretacijo obojega v možganih.
Odkrili so tudi mutacijo gena FTO, ki se aktivira pri ljudeh, ki pijejo več sladkih pijač ter vpliva na sistem nagrajevanja.
