Cepljenja: Življenje, kot ga še ni bilo

S cepljenji, ki vsako leto rešijo več kot tri milijone življenj po vsem svetu in s katerimi lahko preprečimo skoraj 30 bolezni, smo uspeli izkoreniniti marsikatero hudo nalezljivo bolezen, kot so: črne koze, davica, otroška paraliza in druge, je na dogodku za medije poudarila pediatrinja prof. Nataša Bratina in vodja upravnega odbora Združenja za pediatrijo pri SZD.

Cepljenja proti 30 boleznim vsako leto rešijo več kot tri milijone življenj po vsem svetu. Foto: Bigstock

S cepljenji, ki vsako leto rešijo več kot tri milijone življenj po vsem svetu in s katerimi lahko preprečimo skoraj 30 bolezni, smo uspeli izkoreniniti marsikatero hudo nalezljivo bolezen, kot so: črne koze, davica, otroška paraliza in druge, je na dogodku za medije poudarila pediatrinja prof. Nataša Bratina in vodja upravnega odbora Združenja za pediatrijo pri SZD. »Starši bi se morali zavedati, da cepljenje za posameznika pomeni varnost pred boleznimi, ki jih trenutno skoraj ne poznamo več.« S cepljenjem je naše življenje tako kakovostno, kot še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo, pa dodajamo na našem uredništvu Revije za moje zdravje.

Program cepljenja v Sloveniji zagotavlja

cepljenje proti številnim nalezljivim boleznim vsem otrokom in mladostnikom pa tudi odraslim in starostnikom, za katere je zaradi različnih zdravstvenih okoliščin cepljenje še posebej priporočljivo.

Cepljenja proti 30 boleznim vsako leto rešijo več kot tri milijone življenj po vsem svetu.

Cepljenje varuje zdravje v vseh življenjskih obdobjih, zato bi morali cepljenja proti gripi, klopnemu meningoencefalitisu, pnevmokoknim okužbam, hepatitisu A in hepatitisu B ter druga podobno kot redni zobozdravstveni in ginekološki pregledi ter udeležba v državnih presejalnih programih postati del vseživljenjske skrbi za zdravje posameznika in družbe. Ali, kot je pojasnila epidemiologinja prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., iz Območne enote NIJZ v Celju: »Cepljenje ščiti pred nalezljivimi boleznimi. Te pa ne izbirajo glede na starost, spol, raso in veroizpoved, saj ne poznajo meja.«

Lažne novice o cepljenju…

… kot nepotrebnem, celo škodljivem ukrepu v javnosti zbujajo dvom o učinkovitosti in varnosti cepiv. Posledica teh dezinformacij je nasprotovanje cepljenju, kar se odraža v manjšem deležu cepljenih, pomeni oviro pri uvedbi novih cepljenj in vodi v ponoven pojav nalezljivih bolezni. Kljub cilju, da bi ošpice do leta 2020 v Evropski uniji izkoreninili, so v EU le v prvi polovici leta 2018 zaznali kar 10.000 primerov okužb in 31 smrti zaradi ošpic, posameznim primerom ošpic pa smo priča tudi v Sloveniji. Po besedah upokojene pediatrinje prim. Jasne Čuk Rupnik, dr. med., je širjenje lažnih in strašljivih vsebin prepričanih borcev proti cepljenju zelo neodgovorno ravnanje.

Cepljenje je kot velik dežnik, ki pred dežjem ne ščiti le enega posameznika, ampak tudi tiste, ki jih dežnik doseže.

Nekateri starši se poglabljajo v raziskovanje sicer mogočih, a izjemno redkih negativnih učinkov cepljenj. Skrbijo jih sestavine cepiva, vpliv na možgane in imunski sistem, vročina, alergije in še in še. Ne poglobijo pa se v raziskovanje resnosti obolenj, proti katerim cepiva delujejo. Nekateri ostanejo ujeti v strahove, ki s cepljenjem nimajo nobene vzročne zveze in so le stvar njihovih umišljenih povezav. Informacije iščejo na spletnih forumih, ki pa so preplavljeni z lažnimi in s strašljivimi vsebinami »prepričanih borcev proti cepljenju«. Takšno početje pa je zelo neodgovorno.«

Cepljenje ne predstavlja le zaščite pred nalezljivimi boleznimi, ampak s cepljenjem, kot je na primer cepljenje proti HPV, preprečujemo tudi nekatere oblike raka. Cepljenje proti bakterijsko nalezljivim boleznim pa zaradi posledično manjše uporabe antibiotikov zmanjšuje bakterijsko odpornost zadnje.

»Več kot 80 % cepiv proizvedejo vodilna inovativna farmacevtska podjetja v Evropski uniji, kajti proces izdelave cepiv je nepredstavljivo drag, dolgotrajen in negotov. Zato je za dobro preskrbo s cepivi izjemno pomembno, da zdravstvene oblasti dolgoročno načrtujejo nakup cepiv,« je povedala Urša Lakner iz Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb. Cepiva so sicer v veliko evropskih državah podcenjena, saj zanje porabijo manj kot 0,5 % zdravstvenega proračuna. »Podatek iz januarja 2018, da v Sloveniji za cepiva porabimo 2,99 evra na prebivalca, pa naj govori sam zase,« je še opozorila na komaj vzdržno stanje pri nas.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj