Na brezplačno cepljenje so povabili študentke zamudnice (rojene 1998 ali mlajše, ki še niso bile cepljene) in samoplačniško vse druge ženske in moške, ki so se želeli zaščititi pred okužbo s HPV.
Akcija je potekala pod vodstvom zdravnic, specialistk družinske medicine, iz Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani, in sicer: dr. Mojce Miholič in dr. Barbare Pregl z drugimi sodelavkami (s sestrami in z zdravnicami). Zanimalo nas je, kako je takšen dan, poimenujmo ga »1. cepilni dan proti HPV za študente«, potekal in kakšen je bil odziv.
»Danes je bil prvi cepilni dan za HPV, nad odzivom pa smo prijetno presenečeni,« je za uvod povedala zdravnica Mojca Miholič, strokovna vodja Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani. »Naslednje cepljenje bomo organizirali 17. aprila, ko bomo drugič cepili zamudnice in samoplačnice, ki so se danes odločile za cepljenje. Na cepljenje proti HPV je danes prišlo tudi kar nekaj moških študentov. Načrtujemo pa že tudi cepljenje v začetku naslednjega študijskega leta, v začetku oktobra 2019«.
Pojasnila je razliko med termini, ki se v povezavi s cepljenjem proti HPV pogosto pojavljajo: prvo cepljenje, zamudniki, samoplačniki. »Obvezno zdravstveno zavarovanje krije cepljenje proti HPV dekletom v 6. razredu osnovne šole. Termin zamudnice se je pojavil 2011. leta, ko so začeli postopoma vključevati možnost cepljenja zamudnic, 2015 pa so med zamudnice vključili vsa dekleta rojena leta 1998 in pozneje, ki v 6. razredu oz. v šolskem letu 2009/10 niso bila cepljena, velja pa do 26. leta starosti,«pojasni zdravnica.
Precepiti dekleta, preden postanejo spolno aktivna
»Spolno aktivnost v osnovni šoli oziroma pogovarjanje o njej nekateri razumejo, kot da je to nekaj prezgodnjega in nekaj, kar se še ne tiče osnovnošolcev, predvsem gledano z vidika staršev, vendar pogosto to ni tako. Radi bi prosvetlili prav mlajša dekleta in fante. S programom bi radi dosegli precepljenost deklet, preden postanejo spolno aktivna. Letos smo prav presenečeni nad pozitivno odzivnostjo: na prvi cepilni dan se je prišlo cepit približno 116 študentov, od tega je bila polovica zamudnic, drugi so bili samoplačniki. To pomeni, da je bila Naša kampanja o ozaveščanju uspešna.
Naslednje cepljenje bomo organizirali 17. aprila, ko bomo drugič cepili zamudnice in samoplačnice. Načrtujemo pa že tudi cepljenje v začetku naslednjega študijskega leta, v začetku oktobra 2019, pojasnjuje Mojca Miholič, strokovna vodja Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani.
Zgornje meje cepljenja dejansko ni, priporočljivo pa je vsem do starosti 45 let,« pravi Mojca Miholič, ki je tudi cepljenju moških zelo naklonjena. »Za to je več razlogov. Prvič, zakaj naj bi bili fantje prikrajšani za cepljenje. Drugič, spolnost je stvar fantov IN deklet. Tretjič, rak na materničnem vratu ne bo nikoli popolnoma odstranjen, če se ne bo cepila tudi moška populacija. HPV je namreč bolezen, ki ni vezana samo na ženski spol. Gre za okužbo »pingpong«: moški se okuži od ženske ali moškega in nasprotno. Tudi prenos virusa je drugačen kot pri hepatitisu B ali C ali virusu HIV-a, kjer poteka okužba prek stika s telesno tekočino (s krvjo, spermo, s slino). HPV pa se lahko prenaša že s tesnim stikom kože na kožo. Zato je cepljenje pomembno v mladih letih, ko se človek šele uvaja v spolno življenje.«
Cepljenje ščiti tudi proti genitalnim bradavicam
»Poznamo več kot 200 tipov virusov HPV, ki jih v grobem lahko razdelimo na nizkorizične in visokorizične. Nizkorizični HPV, glavna sta tipa 6 in 11, povzročata benigne, torej nerakotvorne proliferacije (razvoj) epitela: bradavice in papilome. Pojavljata se v približno 10 odstotkih okužb. Visokorizični tipi pa so: HPV 16, 18, 31, 33, 45, 52, 58… Tipi so povezani z nastankom predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, anorektalnega karcinoma, karcinoma na penisu, z nekaterimi karcinomi na glavi in vratu, vsi omenjeni, pa tudi nizkorizična HPV 6 in 11 pri odraslih in otrocih s papilomatozo grla.
Če ima mama papilome v nožnici, lahko ob porodu okuži otroka in bo imel ta potem npr. papilomatozo grla. Takih primerov ni veliko, gre pa za možnost, ki je ne smemo spregledati. HPV se torej prenese s kože na kožo, prek spolnih stikov vseh vrst, prenaša se tudi prek rok in predmetov, z matere na otroka …«
Kako zajeziti prenos virusov HPV?
Kaj pa če necepljeno dekle/ženska pride v stik z moškim, ki je prenašalec? Če bi bil cepljen tudi on, do okužbe ne bi prišlo? Mojca Miholič temu pritrjuje in pojasnjuje: »HPV je običajna virusna okužba, ki se pri spolno aktivni populaciji pojavi najmanj enkrat v življenju, z njo pa brez naše vednosti o okužbi »opravi« imunski sistem. Pri 10 % okuženih s HPV se pokažejo kožne in genitalne bradavice. Trajna okužba, ki lahko pripelje do predrakavih sprememb, se pojavi tudi pri približno 10 % okuženih. Displastične spremembe celic odkrije test PAP,« pojasnjuje sogovornica in nadaljuje:
»Tipizacija virusov – natančna določitev tipa virusa, s katerim smo okuženi, je sicer domena ginekologov in se standardno ne izvaja. Letno v Sloveniji za rakom na materničnem vratu zboli 120 oseb, in to v najbolj ustvarjalnih letih, v starosti od 14 do 44 let. 30 do 40 jih letno po nepotrebnem umre. Cepljenje zoper HPV torej predstavlja preventivo raka (in ne zdravljenje raka.)
V državnem programu Zora se začne presejanje glede raka na materničnem vratu že pri starosti žensk v 20. letu. V starosti 20–25 let je v Sloveniji s HPV v vsakem trenutku okuženih okoli 25 % vseh deklet, nato pa se s starostjo pojavnost okužb manjša. Spremembe na materničnem vratu, ki nastanejo kot posledica okužbe s HPV, se imenujemo CIN (cervikalne intraepitelijske neoplazije). Te spremembe so najpogostejše pri ženskah v rodnem obdobju in v nekaterih primerih vodijo v razvoj invazivnega raka materničnega vratu. Če hočemo zajeziti prenos HPV v populaciji, je nujno treba cepiti oba spola.«
Kdaj je možnost za okužbo največja?
Predvsem v mladih letih, pravi sogovornica, in nadaljuje: »Takrat se ploščatocelični epitel najbolj razvija, mlado telo pa še nima izdelanih protiteles proti HPV in je zato najbolj izpostavljeno okužbi. Zato pravimo, da odložena spolnost ščiti tudi pred HPV. Zgodnja spolnost je eden izmed močnih dejavnikov tveganja za okužbo s HPV.« Arbitrarno mejo je težko postaviti; pomembno je, da se s cepljenjem zaščiti ženske v zgodnji puberteti. Pomembno je omeniti tudi, da se izbruh in pojavljanje bolezni med spoloma razlikujeta, poudarja Mojca Miholič.
»Ko so merili protitelesa proti določenim tipom HPV pri fantih in dekletih, so ugotovili, da imajo moški dokazano manjšo odpornost za določene visokorizične tipe HPV (npr. proti kancerogenemu podtipu 16). Pojavnost okužb v ustni votlini in na genitalnih organih je pri moških v vseh starostnih skupinah višja kot pri ženskah. Zato je pobuda za cepljenje moških zelo na mestu.«
