Opoldanski dremež znižuje krvni tlak podobno, kot zdravila

Dremež čez dan, ki ga v obliki počitka po kosilu poznajo številni narodi, sploh ni tako slaba ideja, kažejo zadnje ugotovitve.

0
147

Spanec čez dan izjemno koristi srcu in ožilju, saj znižuje povišan krvni tlak podobno uspešno kot nekatera zdravila in bolj uspešno kot sprememba življenjskega sloga.

Najnovejša spoznanja kažejo, da so koristi dremanja čez dan večje, kot zgolj »polnjenje baterij« in zniževanje stresnih markerjev. Ljudje, ki si privoščijo opoldanski spanec, so manj ogroženi za povišan krvni tlak, če pa ga že imajo, ga na ta način znižajo, je pokazala raziskava, katere ugotovitve bodo predstavili 18. marca na mednarodnem 68. znanstvenem srečanju American College of Cardiology.

»Znižanje krvnega tlaka zgolj za 2 mm Hg zmanjša tveganje za srčno-žilne dogodke za 10 odstotkov.«

Raziskavo so izvedli grški kardiologi pod vodstvom prof. dr. Manolisa Kallistratosa. »Opoldanski spanec zniža krvni tlak bolj kot opustitev alkohola in/ali zmanjšan vnos soli: v povprečju za 5 mm Hg, kar je primerljivo celo z nekaterimi zdravili. Te ugotovitve so pomembne, saj znižanje krvnega tlaka zgolj za 2 mm Hg tveganje za srčno-žilne dogodke, kot je srčna in/alimožganska kap, zniža za 10 odstotkov,« je povedal Kallistratos. Poleg tega 60 minut opoldanskega spanca 24-urni povprečni sistolični krvni tlak zniža za 3 mm Hg.

Potek raziskave in ugotovitve

V raziskavo so vključili 212 oseb s povprečnim sistoličnim krvnim tlakom 129,9 mm Hg. V povprečju so bili stari 62let, nekaj več kot polovica je bilo žensk. Približno četrtina jih je imelo sladkorno bolezen tipa 2 ali so bili kadilci. Razdelili so jih v dve skupini: ena je čez opoldan spala (v povprečju 47 minut), druga pa ne. Skupini sta si bili podobni glede dejavnikov za bolezni srca in ožilja. Poleg 24 urnega merjenja krvnega tlaka so raziskovalci beležili tudi njihove življenjske navade uživanja alkohola, soli, raven telesne aktivnosti) in hitrost pulznega vala, s katerim lahko ocenijo togost arterij.

»Pri tistih, ki so spali čez dan, je bil povprečni 24urni sistolični krvni tlak za 5,5 mm Hg nižji kot pri tistih, ki si opoldanskega spanca niso privoščili.«

Preiskovanci so nosili merilnik krvnega tlaka med opravljanjem vsakodnevnih aktivnosti, opravili pa so jim tudi EKG in ultrazvok srca. Razlik glede jemanja zdravil za zniževanje krvnega tlaka med skupinama ni bilo, tudi EKG in pulzni val sta bila pri vseh podobna. Pri tistih, ki so spali čez dan, je bil povprečni 24-urni sistolični krvni tlak za 5,5 mm Hg nižji kot pri tistih, ki si opoldanskega spanca niso privoščili.

Povprečni izmerjeni krvni tlak v prvi skupini (ki je spala), je bil 128,7 / 76,2 mm Hg, v skupini, ki ni spala, pa 135,5 / 79,5, pa mm Hg. Izkazalo se je tudi, da obstaja neposredna linearna povezava med časom spanja in krvnim tlakom: za vsako uro dremanja se je povprečni 24-urni sistolični krvni tlak znižal za 3 mm Hg.

Sorodne vsebine:

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj