Sluz, ki prekriva črevesno sluznico, je prva linija obrambe pred škodljivimi bakterijami v našem črevesju. Toda ali bi lahko bila tudi del naše obrambe pred boleznimi možganov? Bakterijsko neravnovesje v črevesu je namreč dokazano povezano z Alzheimerjevo boleznijo, avtizmom in drugimi nevrološkimi motnjami, vendar do sedaj ni bilo jasno, zakaj se to dogaja. Sistemski pregled 113 raziskav razkriva, da se morebitni vzrok skriva v spremembah v črevesni sluzi.
Nova povezava med črevesjem in možgani
Elisa Hill-Yardin, izredna profesorica na Univerzi RMIT, je prepričana, da biokemične spremembe črevesne sluzi prispevajo k neravnovesju med bakterijami, ki sestavljajo črevesno mikrobioto in poslabšajo glavne simptome nevroloških bolezni. “Črevesna sluznica, prekrita s sluzjo, je zaščitna plast, ki pomaga uravnotežiti koristne in škodljive bakterija v črevesju. Potrebujemo je ravno prav (količinsko) – ne preveč in ne premalo, pojasnjuje Hill-Yardin, in nadaljuje: “Stroka je že dokazala, da spremembe črevesne sluzi vplivajo na ravnovesje bakterij, vendar do zdaj še nihče ni vzpostavil povezave med črevesno sluzjo in možgani. Naš pregled kaže, da imajo ljudje z avtizmom, Parkinsonovo boleznijo, Alzheimerjevo boleznijo in multiplo sklerozo v svoji črevesni sluzi drugačne vrste bakterij kot zdravi ljudje. Gre za novo povezavo med črevesjem in možgani, ki odpira nove smeri v raziskovanju vzrokov za nevrološke bolezni. Za mnoge od njih učinkovitega zdravila, ki bi jih v celoti pozdravilo, ne poznamo. Fokus na črevesno sluz bi lahko prinesel preboj na tem področju.”
Peptidi v sluzi delujejo baktericidno
Črevesna sluz se razlikuje glede na to, v katerem delu prebavil se nahaja. V tankem črevesu, kjer se vrši praktično vsa absorbija hranilnih snovi, je bolj porozna. Zato se snovi iz prebavljene hrane lahko zlahka vsrkajo in preko limfnih in krvnih kapilar nadaljujejo pot do telesnih celic. V debelem črevesu je sluz gosta in bi morala biti nepropustna za bakterije. Črevesna sluz je polna peptidov, ki delujejo baktericidno – uničujejo škodljive bakterije. Hkrati delujejo tudi kot vir energije – z njimi se prehranjujejo nekatere bakterije.
Črevesni nevroni in bolezni možganov
Kopičijo se tudi znanstveni dokazi o tem, da nepravilnosti v delovanju možganov vplivajo na nevrone v črevesju. Raziskovalci RMIT so na primer pokazali, da so pri avtizmu prizadeti nevroni tako v možganih kot v črevesju. Novi pregled nakazuje, da lahko zmanjšana zaščitna funkcija črevesne sluzi pri bolnikih z nevrološkimi boleznimi poveča dovzetnost za težave s prebavili. Hill-Yardin poudarja, da lahko huda disfunkcija črevesja poslabša simptome možganskih motenj in bistveno vpliva na kakovost življenja pacientov in njihovih družin. “Če bomo razumeli vlogo, ki jo črevesna sluz igra pri boleznih možganov, bomo mogoče razvili načine zdravljenja, ki izkoriščajo natančno ta del osi črevesje – možgani. Naše ugotovitve kažejo, da ima mikrobiološki inženiring črevesne sluzi potencialno terapevtsko možnost za različne nevrološke bolezni in motnje.”
Vir: Madushani Herath, Suzanne Hosie, Joel C. Bornstein, Ashley E. Franks, Elisa L. Hill-Yardin: The Role of the Gastrointestinal Mucus System in Intestinal Homeostasis: Implications for Neurological Disorders. Frontiers in Cellular and Infection Microbiology, 2020
