Avtor: Paul Turek, M. Š.
Kolesarjenje je eden od najbolj popularnih moških rekreativnih športov, priljubljen predvsem pri tistih, ki so že zakorakali v drugo polovico življenja. Za razliko od teka manj obremenjuje sklepe, kar pomeni, da lahko na polno kolesarijo lahko tudi takrat, kot ne morejo več teči.
Kolesarjenje je eden od najbolj popularnih moških rekreativnih športov, priljubljen predvsem pri tistih, ki so že zakorakali v drugo polovico življenja.
Za razliko od teka manj obremenjuje sklepe. Britanski podatki (za Slovenijo jih ni) kažejo, da pri njih 2 do 5-krat na teden kolesari 5 odstotkov populacije, starejše od 18 let, vsak dan pa 3 odstotki. Moških rekreativnih kolesarjev je trikrat več kot žensk, največ pa jih je starih od 30 do 49 let. Zanimiv je podatek, da so kolesu zvesti tudi starejši od 60 let: med tistimi, ki redno kolesarijo (najmanj dvakrat na teden), jih je v tej starostni skupini več kot med tistimi, ki so stari 20 let ali manj.
“Moški kolesarijo trikrat pogosteje kot ženske.”
Ko sem o moškem veselju do kolesarjenja povprašala nekdanjega uspešnega poklicnega kolesarja, je podal zanimivo teorijo: kolesarjenje je svoboda, in moški gremo radi na kolo tudi zato, da »pobegnemo« pred ženami. Preverila sem jo pri sebi doma – moj partner je kolesar in je za poganjanje pedal v klance navdušil tudi mene, ter dobila potrditev: povedano drži. »Ženske ste pogosto prepričane, da moški kolesarimo zato, da bi bili bolj zdravi, za nas pa je to dobrodošel stranski učinek svobode, ki jo prinaša kolo.«
Težave v spolnosti pogostejše pri kolesarjih
Kolesarjenje je pri moških povezano tudi z nekaterimi zdravstvenimi tveganji. Nekatere študije kažejo, da imajo odrasli moški, ki so na kolesu najmanj štiri ure na teden ali prevozijo vsaj 160 kilometrov na teden, za 70 odstotkov povečano tveganje za težave z erekcijo. Kasnejše študije so sicer pokazale, da enako velja za rekreativne tekače ali plavalce. Komentar moje boljše polovice (ki je ob pri poslušanju »našpičil ušesa«): seveda, če so pa utrujeni.
“Med moškimi, ki se v zrelih letih redno ukvarjajo s športom in tudi sicer dobro skrbijo zase, je več takih, ki imajo bolj naporne službe, povezane z več stresa.”
Tukaj pa je še ženski vidik: gospod, ki se s pivom v roki zavali na kavč in popoldan preživi pred televizijo, je za dame precej manj privlačen kot tisti, ki prosti čas preživlja v bazenu ali na kolesu.
Kolesarji o tem vedo precej, »neprijetnosti« pa se jim dogajajo tudi na turah: gospe jim namenijo poželjiv pogled, včasih pa kakšna tudi upočasni vožnjo, da sopotnica lahko stegne roko skozi okno in kakšnega, ki zavzeto in odločno »poganja v klanec«, prime za »ta zadnjo«. Gesta – bojda, povedano iz prve roke, povzroči precej strahu: »Skoraj bi me kap in malo, da nisem padel s kolesa. Še cel dan sem se bal, da bo kakšna od kje skočila,« in se je velja izogibati. Zdaj voziva tako, da sem jaz zadaj.
Sedenje na kolesu zelo obremeni na presredek
Sedenje na kolesu nenaravno pritiska na presredek, zelo občutljiv predel med modi in anusom. Obkrožajo ga kosti medenice, v njem so živci in žile, ki penis oskrbujejo s krvjo. Ker je večina kolesarskih sedežev preozka za normalno sedenje, je pritisk na presredek med kolesarjenjem do 7-krat močnejši, kot pri sedenju na običajnem stolu, kar lahko vodi v poškodbe. Zanje so bistveno bolj kot rekreativni kolesarji ogroženi profesionalni, ki na kolesu preživijo veliko časa, imajo težje sedeže, njihov položaja sedenja pa je precej »bolj naprej«. Z nekaj preprostimi ukrepi se lahko tveganje za težave, ki niso povezane samo s spolnostjo, pač pa tudi z zdravjem prostate in sečil, pomembno zmanjša.
Ključna izbira sedeža ter okvirja kolesa
Nos sedeža, ki naj bo mehak in ustrezno (po višini) nameščen, »prevrnite« za nekaj stopinj nazaj. Tako se bo teža bolj ustrezno porazdelila. Na kolo namestite širši sedež.
Izberite sedež brez »nosu«. Izgleda sicer čudno in se ga je treba navaditi, zdravju pa je bolj prijazen. Gre za obliko, ki vso težo med sedenjem prenaša na zadnjico. Lahko izberete sedež, ki je oblikovan tako, da ima sprednji del (nos) ukrivljen navzdol, ali pa takega, ki ima nos oblikovan kot rogovilo. Ne gleda na to, kako se odločite – kolesarski sedež je za počutje na kolesu zelo pomemben. Zakaj bi si veselje do čudovitega raziskovanja sveta s kolesom pokvarili samo zato, ker nanj nismo namestili kakovostnega sedeža?
Med kolesarjenjem vzdržujte čim bolj pokončno držo. Osnova zanjo je optimalno izbran okvir kolesa. Osnovne napotke najdete TUKAJ.
“Med vožnjo večkrat premikajte položaj sedenja in na pedala ne stopite samo takrat, ko sede ne gre več.”
Uporabljate kolesarske hlače (in druga specialna oblačila, namenjena kolesarjem). Tozadevno so oblazinjene hlače najbolj pomembne. Zanje naj vam ne bo škoda seči v denarnico in tudi ne pozabite, da se po določenem času »iztrošijo« in jih je treba zamenjati z novimi. Izkušeni rekreativni kolesarji se ob tem nasvetu sicer nasmihajo nasmehnejo, začetniki pa pogosto pomen primernih oblačil zanemarijo in po nekaj poskusih izgubijo motivacijo ter se po nepotrebnem prikrajšajo za čudovite izkušnje, ki jih kolesarjenje ponuja.
Pazite na medenično otrplost ali mravljinčenje med vožnjo. Če se pojavi, takoj stopite s kolesa in naredite pavzo. Počitek med vožnjo ne pomeni slabše pripravljenosti in »nesposobnosti« doseganja zastavljenega, pač pa, da znate prisluhniti telesu. Podatki kažejo, da rekreativni kolesarji, ki si med turo privoščijo postanke, na cilj pridejo prej kot tisti, ki tega ne počnejo.
