Na 24. Schrottovih dnevih je doc. Tomaž Smrkolj, dr. med., specialist urologije in predstojnik Kliničnega oddelka za urologijo z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana že v uvodu poudaril, da je rak prostate pri moških najpogostejši rak v Sloveniji. V svetovnem merilu je zaradi razširjene uporabe PSA in staranja prebivalstva postal drugi najpogosteje diagnosticiran rak pri moških, v zahodnem svetu pa je celo na prvem mestu.
Kljub povečani incidenci je uporaba PSA bistveno spremenila strukturo patoloških stadijev novoodkritega raka prostate. Že od začetka 90. let prejšnjega stoletja se lokalizirana bolezen odkrije pri 81 odstotkih bolnikov, delež tistih z metastatskim potekom bolezni pa je upadel za 75 odstotkov. Premik stadija novoodkrite bolezni je povzročil tudi povečanje petletnega preživetja bolnikov, ki znaša 99,2 odstotka za lokalizirano bolezen in 28 odstotkov za napredovano bolezen.
Kljub povečani incidenci je uporaba PSA bistveno spremenila strukturo patoloških stadijev novoodkritega raka prostate. Že od začetka 90. let prejšnjega stoletja se lokalizirana bolezen odkrije pri 81 odstotkih bolnikov, delež tistih z metastatskim potekom bolezni pa je upadel za 75 odstotkov.
PSA kot tumorski označevalec
»Kaj je PSA? PSA je serinska proteaza, ki jo izločajo izključno epitelne celice v prostati. Povzroča utekočinjenje semenske tekočine, vendar vloga tega procesa pri oploditvi še vedno ni povsem jasna. Prvič so molekulo PSA izolirali leta 1970, minilo pa je približno dvajset let, preden so jo začeli klinično uporabljati v praksi,« nazorno obrazloži dr. Smrkolj.
PSA je kot tumorski označevalec specifičen za organ, ni pa specifičen za raka prostate, ker je lahko povišan tako pri benigni hiperplaziji prostate kot tudi pri vnetnih dogajanjih prostate in seveda tudi pri nekaterih drugih stanjih, ki so prehodnega značaja. Ta prehodna povišanja PSA so lahko posledica mehanskih ali drugih fizioloških in patoloških dejavnikov. Tako gre lahko za kateterizacijo sečnega mehurja, cistoskopijo in kolonoskopijo, ki trajajo do enega meseca ali celo več. Prav tako sta morebitna vzroka za blago povišanje PSA intenzivno kolesarjenje in daljša vožnja z motornim kolesom.
Zdravila, ki vplivajo na delovanje testosterona na celice prostate, praviloma znižujejo PSA. Pri medikamentoznem zdravljenju povečane prostate se uporabljata finasterid in dutasterid, ki v enem letu znižata nivo PSA za 40–50 odstotkov, kar se mora upoštevati pri interpretaciji vrednosti PSA. Prav tako znižujejo vrednost PSA antiandrogeni, agonisti in antagonisti gonadoliberina, ki se jih uporablja pri zdravljenju bolnikov z napredovalim in metastatskim rakom prostate.
Ene same mejne vrednosti PSA, ki bi pomenila raka prostate, tako ni mogoče določiti, saj gre za kontinuirano lestvico verjetnosti raka prostate pri določeni vrednosti PSA.
PSA je poleg uporabe pri začetni diagnostiki raka prostate primeren tudi za spremljanje bolezni pri bolnikih na aktivnem opazovanju in po lokalnem (operacija ali obsevanje) ali sistemskem zdravljenju. Iz dinamike koncentracije PSA se sklepa o uspehu zdravljenja, prav tako pa se ugotovi morebitne ponovitve ali napredovanje raka prostate.
Cilji presejanja raka prostate
Dr. Smrkolj je v nadaljevanju poudaril, da odločitev, komu izmeriti PSA in s tem sprožiti celoten diagnostično-terapevtski postopek, ni vedno enostavna. Dejstvo je, da v primerjavi z večino drugih rakov, rak prostate raste in napreduje počasi. Pri okoli 10 odstotkov bolnikih po desetih letih nizko maligen rak prostate preide v metastatsko fazo, za raka prostate specifična smrtnost je v tem času približno 5-odstotna. Eden glavnih dejavnikov tveganja za pojav raka prostate je starost, tako se ta rak praviloma pojavi pri starejših moških, ki imajo statistično gledano omejeno življenjsko dobo.
Razmislek o potencialnih koristih in tveganjih diagnostičnih in terapevtskih postopkov za raka prostate pri starejših moških je tako zelo na mestu, seveda se mora upoštevati tudi biološko starost in pridružene bolezni. Pri moškemu s simptomi napredovalega raka prostate indikacija za merjenje koncentracije PSA ni vprašljiva, saj bo neposredno vplivala tako na diagnostične kot tudi na morebitne postopke zdravljenja. Pri asimptomatskih moških pa se tako v zvezi z določitvijo koncentracije PSA vedno srečamo z vprašanjem presejanja raka prostate, je še dodal dr. Smrkolj.
Kaj pravzaprav pomeni – presejanje? Gre za sistematično iskanje bolezni v populaciji, v tem primeru je to rak prostate pri moških. Cilja presejanja sta zmanjšanje umrljivosti in ohranjanje kakovosti življenja moških z rakom prostate. Pri sistematičnem presejanju se lahko pričakuje zmanjšanje umrljivosti in prekomerno odkrivanje bolezni, medtem ko pri oportunističnem presejanju (na zahtevo bolnika, svojcev ali na predlog zdravnika) pride do prekomernega odkrivanja bolezni s statistično nepomembnim podaljšanjem preživetja bolnikov z rakom prostate.
Preberite tudi: https://www.revijazamojezdravje.si/zakaj-rak-prostate-pri-nekaterih-napreduje-hitro-pri-drugih-pa-ne/
Dr. Smrkolj je predstavil tudi smernice Evropskega združenja urologov (EAU), ki jih po sklepu Razširjenega strokovnega kolegija za urologijo uporabljajo tudi v Sloveniji. Za izboljšanje preživetja in kakovosti življenja moških z rakom prostate ločijo presejanje in zgodnje odkrivanje kot dva možna, a različna pristopa. Po omenjenih smernicah je tako eno prvih priporočil, da se merjenja PSA ne opravlja, ne da bi moškega prej seznanili s koristmi ali tveganji nadaljnjih postopkov. Prav tako se merjenja PSA ne opravlja pri moških, ki imajo pričakovano življenjsko dobo manj kot 5 let. Pričakovana življenjska doba od 5 do 10 let pa je obdobje, ko se priporoča zgodnje odkrivanje s PSA.
Zgodnje merjenje PSA se tako ponudi dobro poučenim moškim s povečanim tveganjem za raka prostate: starejšim od 50 let, starejšim od 45 let z družinsko anamnezo raka prostate in moškim z okvaro gena BRCA2, ki so starejši od 40 let. Strokovnjak je tudi omenil, da se je v preteklosti kontrola PSA opravljala vsako leto, a se je izkazalo, da je to prepogosto, posebej pri moških, ki so imeli normalen PSA. Tako se po sedanjih smernicah merjenje PSA izvaja na 2 leti, kar velja za moške z izhodiščem PSA › 1 ng/ml pri starosti 40 let in pri moških starosti 60 let z izhodiščem PSA › 2 ng/ml. Pri vseh drugih se merjenje PSA ponovi čez 8 let.
Vloga družinskega zdravnika pri obravnavi bolnika s potencialnim rakom prostate
Družinski zdravnik je tisti, ki se prvi sreča z obravnavo bolnika s potencialnim rakom prostate, in sicer v okviru presejanja na zahtevo ali zgodnjega odkrivanja. Prav tako je družinski zdravnik pred težko odločitvijo o primernosti odločanja PSA, s katerim prične diagnostično-terapevtski postopek, ki morda bolniku ne bo v korist. S praktičnega vidika se priporoča, da se pred napotitvijo k urologu povišano vrednost PSA pod 10ng/ml pri asimptomatskem bolniku ponovno preveri v roku enega meseca, kar pa ne velja za bolnika, ki ima jasne simptome napredovalega raka prostate.
Treba je upoštevati tudi že naštete zunanje dejavnike in posege, ki lahko vplivajo na PSA. Tako je dobro te dejavnike omejiti ali merjenje PSA časovno prilagoditi. Pogosto se namreč zgodi, da je kontrolni PSA, ki se bolniku izmeri ob kontrolnem pregledu pri urologu, normalen ali do desetkrat nižji, kot tisti, zaradi katerega je bil bolnik napoten na pregled k urologu.
