V približno tretjini lahko težave z očmi, zaradi katerih bolniki pridejo v ambulanto družinskega zdravnika, zdravimo na primarni ravni. Ostale primere zaradi kompleksnosti diagnostike in zdravljenja napotimo k oftalmologu, je pojasnila na začetku. Družinski zdravnik je tisti, na katerega se ljudje s težavami z očmi najprej obrnejo, in tudi oceni, ali gre za nujna stanja (potrena napotitev k oframologu) ali za stanja, so povezana s sočasnimi sistemskimi boleznimi, staranjem, življenjskim slogom, poklicem, ki ga bolnik opravlja, družinsko nagnjenostjo… Posebno pozornost moramo posvetiti pogostim boleznim, ki v začetnih fazah lahko potekajo brez simptomov: katarta, degeneracija makule, diabetična retinopatija glavkom, je v nadaljevanju pojasnila Vesna Nikšič.
Sindrom računalniškega vida
Sindrom računalniškega vida je pogost sindrom, ki je klinično velikokrat spregledan. Dejavniki tveganja za sindrom računalniškega vida je uporaba zaslona več kot 4 ure na dan, slaba ergonomija pri uporabi računalnika, nizka vlažnost prostora (manj kot 40 %), bleščanje zaslona. Posledice so zmanjšana pogostost mežikanja, refraktivna napaka (nepopravljivo stanje), zmanjšana akomodacija očesa, oslabelost očesnih mišic. Prekomerna uporaba zaslonov v otroštvu vodi v kratkovidnost v kasnejših letih, je opozorila Vesna Nikšič.
Suho oko
Najpogostejše stanje, s katerim se srečajo zdravniki družinske medicine, je sindrom suhega očesa. Simptomi suhega očesa so občutek suhosti, pekoč občutek, srbenje, občutek tujka ali peska v očeh, zamegljen vid (ki se izboljša z mežikanjem), občutljivost na svetlobo, prekomerno solzenje.
Vzroki za suho oko so zmanjšana produkcija solz zaradi staranja, avtoimunih bolezni (npr. Sjögrenov sindrom), uporaba nekaterih zdravil (antihistaminiki, antidepresivi) ali poškodbe solznih žlez. Prekomerno solzenje je povezano s pomanjkanjem lipidne plasti solznega filma, ki ga proizvajajo meibomske žleze (disfunkcija teh žlez je zelo pogosta, dejavniki tveganja so največkrat okoljski: veter, suh zrak, uporaba klimatskih naprav ali dolgotrajno gledanje zaslonov, ki zmanjšuje pogostost mežikanja. Lahko so vzrok tudi vnetja očesne površine ali vek, ki motijo stabilnost solznega filma, ter kirurški in mehanski dejavniki (operacija LASIK, uporaba kontaktnih leč).
(Samo)zdravljenje
Simptomi suhega očesa so občutek suhosti, pekoč občutek, srbenje; občutek tujka ali peska v očeh; zamegljen vid (ki se izboljša z mežikanjem), občutljivost na svetlobo, prekomerno solzenje (paradoksalno, zaradi draženja očesne površine). Zdravljenje je odvisno od resnosti simptomov in osnovnega vzroka in zajema higieno vek s toplimi obkladki (odpirajo meibomske žleze) ter redno čiščenje robov vek s posebnimi pripravki za odstranjevanje olj, prahu in bakterij, protivnetno terapijo (kortikosteroidne kapljice za kratkotrajno uporabo, imunomodulatorji, povečanje vlažnosti prostora, specifične terapije za meibomske žleze (npr. intenzivna pulzirajoča svetloba), zdravljenje osnovnih stanj in prilagoditev zdravil, kirurške metode (v zelo hudih primerih): npr. zapiranje solznih kanalov s tim.plugi.
