Zdravljenje simptomov spodnjih sečil (LUTS) je zelo različno, tako kot je raznolika etiologija njihovega nastanka. Lahko je konzervativno (vedenjsko – dietetski nasveti), farmakološko ali operativno. Glede trajanja je lahko prehodno, pri starejših osebah pa je pogosto dolgotrajno oz. doživljenjsko. Izbira zdravljenja je odvisna od vzročne patologije, izraženosti simptomov (npr. pri IPSS vprašalniku velja, da so ti blagi, če je seštevek točk do 7, zmerni, če je seštevek točk 8 – 19, in močni, če je seštevek točk 20-35), pridruženih bolezni, sposobnosti bolnika za anestezijo, dostopnosti kirurške opreme in izkušenega medicinskega osebja, bolnikovih želja in pričakovanj, vključno s sprejemanjem možnih neželenih učinkov zdravljenja, je povedal na začetku.
LUTS vključuje tri glavne skupine simptomov: simptome polnjenja mehurja (shranjevanja uria): pogosta potreba po uriniranju, nočno uriniranje (nokturija), urgentna inkontinenca, simptome praznjenja mehurja: šibek curek, prekinjen curek, težave z začetkom uriniranja, post-mikcijske simptome: občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja, kapljanje po uriniranju. Urinska inkontinenca je bolj značilna za prekomerno aktiven sečni mehur.
Konzervativno zdravljenje: vedenjsko-dietetsko nasveti
Konzervativno zdravljenje je prva izbira zdravljenja pri blago do zmerno izraženih simptomih spodnjih sečil. Gre za splošne vedenjsko-dietetske nasvete, ki zajemajo:
- Omejitev pitja tekočin nekaj ur pred spanjem (za zmanjšanje števila nočnih uriniranj) in pred socialnimi dogodki (za zmanjšano frekvenco pozivov na uriniranje)
- Izogibanje sprožilcem simptomov shranjevanja urina (kofein, alkohol, gazirane in sladke pijače, kajenje)
- Osvojitev tim. tehnike dvojnega uriniranja (za sproščeno uriniranje)
- Izogibanje zadrževanju urina
- Načrtovano uriniranje
- Izmolzevanje sečnice za preprečitev postmikcijskega kapljanja
- Distrakcijske tehnike med urgentinimi pozivi k uriniranju: stiskanje penisa, dihalne vaje, pritisk na presredek »vlek prstov«…
- Trening mehurja z vajami (poveča kapaciteto mehurja in podaljša časovni interval med mikcijami (uriniranji)
- Optimizacija obstoječe medikamentozne terapije (npr. izogibanje jemanju diuretikov zvečer itd.)
- Trening mišic medeničnega dna z vajami in/ali elektromagnetno stimulacijo
- Vzdrževanje normalne telesne mase in redna telesna aktivnost
Prekomerno aktiven sečni mehur (PASM)
Prekomerno aktiven sečni mehur (PASM) je stanje, pri katerem pride do prekomerne aktivnosti detruzorja (mišice mehurja), kar vodi do: pogostega uriniranja (več kot 8-krat na dan), nenadne in močna potreba po uriniranju (urgentni poziv), inkontinence (nenadzorovano uhajanje urina).
PASM je pogosto idiopatski (brez znanega vzroka), lahko ga povzročajo tudi nevrološke bolezni, okužbe sečil, draženje sečnega mehurja zaradi različnih vzrokov.
Za farmakološko zdravljenje prekomerno aktivnega sečnega mehurja se uporabljajo antimuskariniki, ki zmanjšujejo prekomerno aktivnost detruzorja. beta-3 adrenergični agonisti, ki sproščajo detruzor in povečajo kapaciteto mehurja, botulin toksin: injicira se v mišico mehurja za zmanjšanje mišične aktivnosti.
Premalo aktiven sečni mehur
Pri premalo aktivnem sečnem mehurju gre za zmanjšano kontraktilnost (sposobnost krčenja in raztezanja) detruzorja, zaradi česar se česar se mehur ne izprazni pravilno. To vodi do občutka nepopolnega praznjenja, prekinjenega ali šibkega curka urina, zastajanje urina v mehurju. Prva izbira zdravljenja premalo aktivnega sečnega mehurja so konzervativni ukrepi (dvojno praznjenje mehurja, trening sproščanja mišic medeničnega dna). Valsalva ali Crede manevra nista priporočljiva zaradi zaradi možne refleksne kontrakcije sfinktra in posledično porasta intravezikalnega tlaka, kar dolgoročno lahko privede do okvar zgornjega urotrakta. V primeru vztrajnih povečanih post-mikcijskih zaostankov (več kot 300 mililitrov), svetujemo redne samokateterizacije. Zadnja možnost zdravljenja je trajna kateterizacija, je pojasnil Jernej Arh, dr. med., spec. urologije.
Zdravljenje urinske inkontinence
Prva izbira zdravljenja urinske inkontinence, ki je posledica simptomov spodnji sečil, so konzervativni ukrepi: telesna aktivnost, specifične vaje za mišice medeničnega dna, trening mehurja, hujšanje (če je potrebno), sprememba prehrane (izogibanje živilom, ki dražijo mehur), elektromagnetna stimulacija… . Farmakološka terapija je odvisna od vrste urinske inkontinence: pri urgentni inkontinenci se predpisujejo antimuskariniki ali mirabegron, pri stresni inkontinenci pa duloksetin. Če zdravljenje ni uspešno, se lahko odločimo za operacijo.
Poudarki:
- Simptomi spodnjih sečil (ang. lower urinary tract symptoms – LUTS) lahko izvirajo iz različnih vzrokov, ki jih delimo na: 1. strukturne: povečana prostata (benigna hiperplazija prostate) pri moških, striktura sečnice, prolaps medeničnih organov; 2. funkcionalne: prekomerno aktiven sečni mehur (PASM), premalo aktiven sečni mehur (PASM); 3. nevrogene (poškodbe živčevja, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen); 4. infekcijske: okužbe sečil, cistitis, prostatitis…; 5. socialno-psihološke: življenjski slog, prekomerno uživanje tekočin, kofeina, alkohola, stres, anksioznost…; 6. starostne: zmanjšanje elastičnosti mehurja, upad funkcije mišic medeničnega dna. (vir: Smernice EAU, posodobljene april 2024)
- Živila, ki, če jih uživamo v velikih količinah, dražijo sečni mehur, so: kava, zeleni in črni čaj, energijske pijače (zaradi visoke vsebnosti kofeina), gazirane pijače (zaradi ogljikovega monoksida), alkoholne pijače (alkohol deluje kot diuretik), agrumi (limone, pomaranče…) , nekatere vrste zelenjave (paradižnik…), pekoče začimbe (čili …), umetna sladila, predelana živila, živila z veliko enostavnimi sladkorji (»industrijske« sladkarije…).
- Preveč aktiven sečni mehur (PASM) je stanje, ki prizadene tako moške kot ženske. Približno 12–17 % žensk v splošni populaciji poroča o simptomih prekomerno aktivnega mehurja. Prevalenca narašča s starostjo, pri starejših ženskah pa lahko doseže do 30 %. Pri moških je prevalenca nekoliko nižja kot pri ženskah, znaša 10–15 %. Narašča s starostjo in pri starejših moških pogosto presega 20 %.
- Odbor za rastlinska zdravila pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) je kot rastlinsko zdravilo za simptome spodnjih sečil priznal ekstrakt žagaste palme.
- Prevalenca (delež populacije, ki ima določeno zdravstveno stanje) simptomov spodnjih sečil v EU je približno 60 %. Višja je pri moških (63%) kot pri ženskah (59 %). Največji dejavnik tveganja je starost: v starosti 40 do 44 let ima simptome spodnjih sečil 49,9 % populacije, v starosti več kot 60 let pa 70 % populacije.
- Starost je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za PASM, vendar ni edini. Drugi dejavniki tveganja so: nevrološke motnje (možganska kap, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, poškodbe hrbtenjače), debelost, benigna hiperplazija prostate, hormonske spremembe (menopavza in s tem povezan upad estrogena), kronične bolezni (sladkorna bolezen, kronična ledvična bolezen …), življenjski slog (pretiran vnos kofeina, alkohola ali tekočin na splošno), genetski dejavniki (družinska obremenjenost).
