Urinska inkontinenca ni sestavni del staranja – posvetujte se z zdravnikom

Avtor: Sanja Vilfan Švajger

Prekomerno aktiven sečni mehur (PASM) je po definiciji Mednarodnega združenja za inkontinenco opisan kot težava, pri kateri so prisotni pogosti nezadržni pozivi na mokrenje, ki so lahko povezani tudi z uhajanjem vode. Težave se ni treba sramovati, ravno nasprotno! Ne odlašajte, povejte zdravniku za težave, in to čim prej, ob začetnem uhajanju vode. 

zenska_inkontineca

Zdravljenje je namreč uspešnejše v začetni obliki, ko so težave milejše. O vse pogostejši težavi, še posebej pri ženskah, smo se pogovarjali s specialistom ginekologije in strokovnim direktorjem Ginekološke klinike UKC Ljubljana prof. dr. Adolfom Lukanovičem.

Ali obstaja več razlogov za nenadzorovano uhajanje urina?

»Pri nenadzorovanem uhajanju urina oz. urinski inkontinenci govorimo o več različnih oblikah. Ločimo uhajanje ob naporu – napetostno ali stresno uhajanje urina in uhajanje ob nuji – nujnostno uhajanje vode. Približno tretjina ljudi ima lahko ene in druge simptome in znake, se pravi mešano urinsko inkontinenco. Zdravimo tiste težave, ki pacientko bolj motijo. Iz prakse vemo, da jih bolj moti urgentna urinska inkontinenca – nujnostno uhajanje urina. Če se sečni mehur prevečkrat nenadzorovano krči, pomeni, da je nekaj narobe; takrat govorimo o prekomerni aktivnosti sečnega mehurja (PASM).« 

Kako pa prepoznamo PASM?

»Pojav prepoznamo po naslednjih simptomih in znakih: občutek siljenja na vodo, občutek nuje, nesposobnost zadržanja urina, dnevna frekvenca hoje na stranišče na dve uri, pogosta hoja na stranišče ponoči, če moramo iti npr. več kot 1-krat. Na odvajanje vode vpliva veliko dejavnikov: sečni mehur se polni iz ledvic; koliko pijemo, v kakšnem prostoru se gibljemo in kakšno fizično aktivnost opravljamo; če se med fizično aktivnostjo zelo potimo, vodo zgubimo; tudi če smo v vročem in suhem prostoru, se močno potimo. Piti moramo glede na potrebe organizma.« 

Kako trenirati sečni mehur

Poskusite se zamotiti ob pozivu na uriniranje in zadržujte odhod na stranišče, tako da sedite vzravnano na trdem sedežu, štejte od 100 nazaj. Sečni mehur se bo postopoma navadil shranjevati večjo količino urina in sčasoma bo zadrževanje lažje. Ko postopoma podaljšujete čas med uriniranji, trenirate mehur, da se lažje razteza. Mogoče bo trajalo nekaj tednov, da boste dosegli cilj, ki je urinirati le 5- do 6-krat dnevno, kar pomeni približno vsake 3–4 ure.

Kakšni so pristopi v zdravljenju? 

»Prva stvar pri zdravljenju PASM je učenje zdravih navad za zdrav sečni mehur (trening sečnega mehurja, higiensko-dietski režimi). Odsvetuje se pitje preveč kave, čaja, guarane, tudi uporaba kurkume in drugih začimb, ki dražijo receptorje sečnega mehurja, zaradi česar se pojavi občutek nuje. Vedno pogosteje namreč opažamo navzočnost ‘slabih urinarnih navad’, značilnih zlasti za pedagoški kader – učiteljice, ki hodijo na stranišče med vsakim šolskim odmorom. To seveda ni v redu, ker se končna kapaciteta mehurja manjša; mehur je treba razpeti do kapacitete vsaj 400 ml. Če je mehur zdrav, se bo to odvijalo nezavedno; ob vnetnem procesu pa bo mehur dražen. 

Pomemben dejavnik je tudi telesna teža; prekomerna telesna teža vpliva na medenično dno, več je stresne UI. Največji delež pacientk v ambulantah trpi za kronično uroinfekcijo; premalo pijejo, urin je koncentriran, razvijejo se bakterije. Uretra – sečna cev, ki vodi urin iz mehurja ven – je pri ženski trikrat krajša kot pri moškem. Zaradi tega se lahko vsa bakterijska flora (glivice in praživali) iz nožnice vzpne v sečni mehur; pacientko je zato treba vedno vprašati, kdaj je bila nazadnje na ginekološkem pregledu, če ima pogoste izcedke, ali so gnojni, smrdeči, ali je uživala preveč antibiotikov, zaradi česar so se naselile glivice itn. Pri tistih ženskah, ki imajo tudi povešenost organov male medenice, pride do zastoja urina v kilni vreči mehurja, ki ji rečemo cistokela. Številne ženske splošni zdravniki zdravijo z antibiotiki, ko opravi ginekološki pregled, pa se izkaže, da ima spuščen mehur v vagino – cistokela. Brez korekcije oz. operacije se v teh primerih stanje ne izboljša. Danes je tudi veliko mladih žensk, ki so med svojim delom izpostavljene fizičnemu naporu. 

PASM zdravimo diferentno, z novimi zdravili, kot so: antimuskariniki, beta 3 agonisti, šele ko smo vse to opravili. Prednost novega zdravila je predvsem v tem, da nima stranskih učinkov.« 

Kako lahko preventivno ukrepamo?

»Pri težavah s sečnim mehurjem obstaja nekaj splošnih pravil: pomembni so splošno zdravstveno stanje, telesna teža, telesna aktivnost, preprečevanje obstipacije. Za medenično dno je odločilnega pomena redno in mehko odvajanje in preprečevanje uroinfekcije. Že stari Grki so poznali diagnozo cistitis e frigore, kar je pomenilo: če stojiš na mrzlih tleh, imaš slabo obutev in te zebe, pride do razdraženega mehurja, do vnetja. Pogost dejavnik so tudi razvade pred spanjem: vsaj dve uri pred spanjem naj ne bi pili večje količine tekočine.« 

Zakaj je to področje še vedno tako stigmatizirano?

»Gre za zelo kompleksno vprašanje. Nekateri menijo, da je enako tudi razpredanje o menopavzi nekakšna oblika stigmatizacije ženske. V resnici pa gre za povsem naraven, biološki proces pri človeku, tako kot se dojenček sprva doji, potem pa se začne prehranjevati normalno. Pojasnim lahko tudi na primeru uhajanja vode; dojenček ima npr. plenice, starejši, ki je v domu za starejše, prav tako; to še nekako razumemo. Vse, kar ne sodi v ta okvir, pa je za nas že bolj grozno. Veliko premalo pozornosti posvečamo tudi težavam z zadrževanjem blata, ki predstavlja še večji problem in stigmo. Stigma UI se je pojavila predvsem zato, ker inkontinenca slabi kakovost življenja: delovno storilnost, partnerske odnose, šport in socialno uveljavljanje. Zaradi nadležnega vonja po nezadržanem urinu postanejo ljudje asocialni, ker je načeta njihova samopodoba.« 

Kako odločilen je pravočasni obisk zdravnika, ko nastopijo prve težave?

»Pojav UI ni stanje, ki bi ogrožalo življenje, ampak moti njegovo kakovost. Veliko žensk pripisuje nenadzorovano uhajanje urina naravnemu procesu staranja. Res je sicer, da je s starostjo tovrstnih težav več. Če držijo podatki glede srednjeevropskih populacijskih tokov, da bo v 20 letih 35 % več starostnikov, starih nad 65 let, to pomeni, da bo ta populacija trpela za sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom, artritisom in UI. Pojavil se bo torej množični zdravstveno-ekonomski problem, o katerega razsežnostih danes premalo razmišljamo. Zavedanje o teh problemih bi morali ljudem privzgojiti, tako kot privzgajajo odraščajočim deklicam v vzhodnoazijskih kulturah pomen mišičnega medeničnega dna za spolno življenje in plodnost žensk. Pri nas so tovrstne teme precej žgečkljive, tarča posmehovanja in o njih se govori z veliko mero zadržanosti. 

Naj poudarim, da je nadvse pomemben čim hitrejši obisk zdravnika, saj je zdravljenje PASM veliko uspešnejše na začetku, kadar so simptomi bolezni še blagi. Naj vam ne bo nerodno ‒ s takimi težavami se srečuje veliko ljudi; prej, ko se boste o tem pogovorili z osebnim zdravnikom ali ginekologom, prej in preprosteje jih boste rešili.«


PASM zdravimo tudi z zdravili

PASM zdravimo z zdravili iz dveh skupin, vendar šele, ko je pri bolnici s simptomi opravljen pregled zdravnika in izključena okužba sečil. Zdravila učinkovito zmanjšujejo simptome PASM. Lahko boste urinirali manjkrat, urin vam bo manjkrat uhajal in občutili boste manj urinske urgence. Starejši antimuskariniki učinkovito odpravljajo simptome mehurja, a imajo pogosto neželene učinke, predvsem suha usta, zaprtje, suhe oči, zamegljen vid. Novejši agonisti beta 3 adrenergičnih receptorjev pa ohranjajo učinkovitost prvih, imajo pa manj neželenih učinkov, zato veljajo za zdravila z dobrim razmerjem med učinkovitostjo in prenosljivostjo.

 
   

Sorodne vsebine: 

»Urinska inkontinenca ne sme biti tabu«

Hodite po prstih, ko tišči na vodo


Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj