Ali obstaja več razlogov za nenadzorovano uhajanje urina?
Pri nenadzorovanem uhajanju urina oz. urinski inkontinenci govorimo o več različnih oblikah. Ločimo uhajanje ob naporu – napetostno ali stresno uhajanje urina in uhajanje ob nuji – nujnostno uhajanje vode ali. Približno tretjina ljudi ima tako ene kot druge simptome in znake, se pravi mešano urinsko inkontinenco. Zdravimo tisti del, ki pacientko bolj moti. Iz prakse vemo, da jih bolj moti urgentna urinska inkontinenca – nujnostno uhajanje urina.
Če se sečni mehur prevečkrat nenadzorovano krči, pomeni, da je nekaj narobe in tedaj govorimo o prekomerni aktivnosti sečnega mehurja(PASM).
Kako pa prepoznamo PASM?
Pojav prepoznamo po simptomih in znakih: občutek siljenja na vodo, občutek nuje, nesposobnost zadrževanja urina, dnevna frekvenca hoje na stranišče na 2 uri, pogosta hoja na stranišče ponoči, če moramo iti npr. več kot 2-krat.
Na odvajanje vode vpliva veliko dejavnikov – sečni mehur se polni iz ledvic. Koliko pijemo, v kakšnem prostoru se gibljemo in kakšno fizično aktivnost opravljamo; če se med fizično aktivnostjo zelo potimo, vodo izgubimo; tudi če smo v vročem in suhem prostoru, se močno potimo. Piti moramo glede na potrebe organizma.
Kakšni so pristopi v zdravljenju?
Prva stvar pri zdravljenju PASM je učenje zdravih navad za zdrav sečni mehur (trening sečnega mehurja, higiensko-dietski režimi). Odsvetuje se pitje preveč kave, čaja, guarane, tudi uporaba kurkume in drugih začimb, ki dražijo receptorje sečnega mehurja, zaradi česar se pojavi občutek nuje. Vedno pogosteje namreč opažamo navzočnost »slabih urinarnih navad«, značilnih zlasti za pedagoški kader – učiteljice, ki hodijo na stranišče med vsakim šolskim premorom. To seveda ni v redu, ker se končna kapaciteta mehurja manjša; mehur je treba razpeti do kapacitete vsaj 400 ml. Če je mehur zdrav, se bo to odvijalo nezavedno; v primeru vnetnega procesa pa bo mehur dražen.
Važen dejavnik je tudi telesna teža; prekomerna telesna teža vpliva na medenično dno, več je stresne UI. Največji delež pacientov v ambulantah trpi za kronično uroinfekcijo; premalo pijejo, urin je koncentriran, razvijejo se bakterije.
Uretra – sečna cev, ki vodi urin iz mehurja ven, je pri ženski trikrat krajša kot pri moškem. Zaradi tega se lahko vsa bakterijska flora (glive in praživali) iz nožnice vzpne v sečni mehur; pacientko je zato treba vedno vprašati, kdaj je bila nazadnje na ginekološkem pregledu, če ima pogoste izcedke, ali so gnojni, smrdeči, ali je uživala preveč antibiotikov zaradi atipične pljučnice, zaradi česar so se naselile glivice itn.
Pri tistih ženskah, ki imajo tudi povešenost organov male medenice, pride do zastoja urina v kilni vreči mehurja, ki ji rečemo cistokela. Številne ženske splošni zdravniki zdravijo z antibiotiki, ko pa opravi ginekološki pregled, se izkaže, da ima spuščen mehur v vagino – cistokela. Brez korekcije oz. operacije se v teh primerih stanje ne izboljša. Danes je tudi veliko mladih žensk, ki so med svojim delom izpostavljene fizičnemu naporu.
PASM zdravimo diferentno, z alfa-adrenergičnimi agonisti. Prednost omenjenih zdravil je predvsem v tem, da nimajo stranskih učinkov. Starejša zdravila iz skupine antimuskarinikov, ki delujejo na vegetativni živčni sistem, so povzročala suha usta, motnje akomodacije, zaprtje…
Pereč problem je tudi obravnava inkontinence v domovih za starejše, kjer stanovalcu vse prehitro namestijo plenico…
Vztrajam pri mnenju, tako dr. Lukanovič, da bi v domovih za starejše morali imeti posebej usposobljenega, subspecialnega zdravstvenega delavca, ki bi težavi posvečal potrebno pozornost, motnjo pa bi preprečevali in zdravili. Ne gre le za predpisovanje plenic, potrebno je preprečiti vnetja, definira se lahko režim pitja. Nedvomno bi bilo zapletov manj. V poštev pridejo še lokalna estrogenska terapija, elektromagnetna zunajtelesna stimulacija. Pri vsaki stvari je potreben celostni pristop, kakor tudi motivacija in zaupanje v zdravstvenega delavca, kar je eno glavnih vodil za uspeh zdravljenja.
Kako lahko preventivno ukrepamo?
Pri težavah s sečnim mehurjem obstaja nekaj splošnih pravil: pomembno je splošno zdravstveno stanje, telesna teža, telesna aktivnost, preprečevanje obstipacije. Za medenično dno je odločilnega pomena redno in mehko odvajanje in preprečevanje uroinfekcije. Že Stari Grki so poznali diagnozo cistitis e frigore, kar je pomenilo: če stojiš na mrzlih tleh, imaš slabo obutev in te zebe, pride do razdraženega mehurja, do vnetja.Pogost dejavnik so tudi razvade pred spanjem: vsaj 2 uri pred spanjem naj ne bi pili večje količine tekočine.
Je to področje še vedno stigmatizirano?
Gre za zelo kompleksno vprašanje. Nekateri so mnenja, da je enako tudi razpredanje o menopavzi nekakšna oblika stigmatizacije ženske. V resnici pa gre za povsem naraven, biološki proces pri človeku, tako kot se dojenček sprva doji, potem pa se začne prehranjevati normalno. Pojasnim lahko tudi na primeru uhajanja vode; dojenček ima denimo plenice, starejši, ki je v domu za starejše, prav tako in to še nekako razumemo. Vse, kar pa ne sodi v ta okvir, je za nas že bolj grozno. Veliko premalo pozornosti posvečamo tudi težavam z zadrževanjem blata, ki predstavlja še večji problem in stigmo. Stigma UI se je pojavila predvsem zato, ker inkontinenca slabi kakovost življenja: delovno storilnost, partnerske odnose, šport in socialno uveljavljanje. Zaradi nadležnega vonja po nezadržanem urinu postanejo ljudje asocialni, ker je načeta njihova samopodoba.
Naj poudarim, da je nadvse pomemben čim hitrejši obisk zdravnika, saj je zdravljenje PASM veliko bolj uspešno na začetku, kO so simptomi bolezni še blagi. Naj vam ne bo nerodno ‒ s takimi težavami se srečuje veliko ljudi in prej, ko se boste o tem pogovorili s specialistom, prej in preprosteje jih boste rešili.
Pogovarjala se je Sanja Vilfan Švajger
Viri: RMZ št. 39, št. 41
Pred časom smo se pogovarjali tudi s strokovnjakinjo izr. prof. dr. Mijo Blaganje sKO za ginekologijo Ginekološke klinike UKC v Ljubljani. Izvedeli smo nadvse zanimive podrobnosti, med drugim tudi o možnostih zdravljenja oz. lajšanja težav pri PASM in o tem, na koga se naj obrne posameznik, ki ima težave s PASM.
Lahko kaj več poveste o novejših zdravilih na področju lajšanja PASM in v katerih primerih je potrebna operacija?
V Sloveniji so zdravila prvega izbora alfa-adrenergični agonist (mirabegron), ki deluje na druge živčne receptorje. Če so imeli antimuskariniki širok spekter neželenih učinkov, ki sicer niso nevarni, a nekaterim vseeno povzročajo preveč nevšečnosti (suha usta, težave z zaprtjem etc.), pa ima omenjeno zdravilno učinkovino, ki ima pogostost neželenih učinkov primerljivo s placebom. Pacientke ga dobro prenašajo. V Sloveniji zdravniki ga predpisujemo kot zdravilo prvega izbora.
Za posameznico(ka), ki jo(ga) tarejo težave s PASM je prvi stik še vedno ginekolog/urolog?
Vedeti moramo, da je dostopnost do ginekologa oz.urologa pri nas slabša kot je dostop do splošnega zdravnika. Starejše ženske pogosto nimajo več izbranega ginekologa, zato svoje težave lažje zaupajo svojemu splošnemu zdravniku. Le-ti lahko preverijo in izključijo okužbo sečil, svetujejo ukrepe za spremembo navad in življenjskega sloga ali pa bolnika napotijo na specializirano fizioterapevtsko obravnavo. Prav tako lahko to lahko naredi tudi izbrani ginekolog na primarni ravni, ki lahko uvede tudi zdravljenje z zdravili.PASM se tako pri ženskah kot moških pojavlja enako pogosto in v enakem razmerju. Pri moškem se simptome večinoma povezuje s težavami s prostato, čeprav gre lahko zgolj za PASM ali oboje.
