Nova oblika ankisoznosti, vzrok zanjo pomanjkanje smisla

Število novih zdravstvenih stanj, klasificiranih kot bolezni, vsako desetletje naraste za nekaj deset. Eno od novejših je s smislom povezana anksioznost.

Že dolgo je znano, da iskanje smisla v življenju lahko vodi v duševno stisko. Foto: Bigstock

S smislom (življenja) povezana anksioznost ni zgolj “izpeljanka” motnje, ki človeštvo spremlja že stoletja, pač pa tudi odlična tržna niša. Družabne medije preplavljajo strokovnjaki, ki ponujajo njeno zdravljenje, svojo kredibilnost pa pogosto opredeljujejo s tem, so težavo uspešno rešili pri sebi.

Psihologija smisla

Smisel kot koncept je za raziskovanje nekoliko težaven. Zajema takšno širino človeških izkušenj, da je težko vedeti, kje začeti. Psiholog in avtor Jonathan Haidt v svoji knjigi “Hipoteza sreče” navaja, da, ko želimo razumeti smisel življenja, dejansko iščemo odgovore na dve različni vprašanji: kakšen je namen življenja in kakšen je namen v življenju. Ko nanju uspemo odgovoriti, to vodi v boljše čustveno počutje in duševno zdravje. Raziskave so pokazale tudi povezavo med smislom in odpornostjo. V praksi to izgleda kot neizrečena zaobljuba sebi in/ali drugim. Prav tako je dokazano, da zavezanost ciljem, ki si jih zastavimo, povečuje možnost za zdravo staranje.

Kaj je s smislom povezana anksioznost

Že dolgo je znano, da iskanje smisla v življenju lahko vodi v duševno stisko. Larissa Rainey pravi, da “s smislom povezano anksioznost lahko opredelimo kot negativna čustva, ki jih doživljamo v neposredni povezavi z iskanjem življenjskega poslanstva.” Ljudje jo običajno doživljajo na dva različna načina: ko se trudijo iskati smisel ali pa ko ga skušajo udejaniti, pa pri tem naletijo na težave, ki jih ne morejo rešiti. S smislom povezano anksioznost lahko doživljamo z intenzivnostjo, ki je blaga, zmerna ali huda. Vključuje vrsto negativnih čustev, vključno s stresom, skrbmi, frustracijo, strahom…

Cilj, ki motivira in umerja naprej

V eni od svojih raziskav Larissa Rainey ugotavlja, da je kar 91 odstotkov anketiranih udeležencev vsaj enkrat v življenju občutilo tesnobo, povezano z občutkom praznine v življenju – ki so jo pripisali pomanjkanju smisla. Izpostavlja tudi, kako pomembno je ne ujeti se v past nenehnega primerjanja. “Smisel tega, kar počnemo, večinoma ni povezan z materialnimi vrednotami – čeprav živimo v družbi, v kateri slednje prevladujejo,” pravi. Izpostavlja največjo napako, ki jo pri tem počnemo: “Gre za negativne primerjave. Namesto, da bi se osredotočili na to, koliko nam nekaj osebno pomeni, se osredotočimo na druge in se primerjamo z njimi. Ko se ujamemo v zanko negativnih misli, se zelo težko spomnimo pozitivnih izkušenj in dosežkov.” Razvojni psiholog William Damon svetuje, da moramo prenehati gledati na smisel kot na nekaj, kar zgolj čaka, da ga odkrijemo. Namesto tega bi nanj morali gledati kot na cilj, za katerega si vedno prizadevamo. Usmerja nas naprej, motivira naše vedenje in služi kot organizacijsko načelo življenja.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj