Za oči in možgane prijetno – red ali kaos?

Avtor: Neža Agnes Momirski

Področjem oblikovanja, umetnosti in vizualnih komunikacij so lastni ustvarjalni procesi, primarno osnovani na oblikovanju vizualnih in prostorskih izkušenj, ki v gledalcu sprožijo prepraševanje poznanega. 

V gledalcu izzovejo občutke za red, kaos, težnost, mite, za simbole itn., s čimer lahko čustveno pretresejo ali podajo občutke harmonije. Zakaj imajo določene vizualne vsebine tolikšno moč in zakaj so človeku prijetnejše vsebine, ki izražajo red in simetrijo?

Red in kaos sta močni vizualni orodji umetnikov prav zato, ker sta povezani z globoko ukoreninjenimi občutki tesnobe in notranjega miru. Kaos ponazarja nesmiselnost, naključnost in brezupnost, ki se jim človek poskuša izogniti z vzdrževanjem reda in iskanjem smisla. Zaradi tesnobe pred kaosom je človek razvil nagnjenje h kategoriziranju in sistematiziranju. To mu je zagotovilo preživetje v kaotičnem svetu in posledično podzavestno pogojuje tudi njegove vizualne preference. Ker je odnos do reda in kaosa močno integriran v našo podzavest in preživetveni nagon, lahko posameznikova nagnjenost k redu ali kaosu razkrije tudi marsikaj o njegovi psihi in notranjih svetovih.

Kaj je za oči prijetno?

Simetrija se nanaša na objekt, organizem ali obliko, pri čemer je ena polovica enaka drugi polovici. Podobe, ki temeljijo na organiziranih vizualnih elementih in simetriji, so zelo prijetne za oči. Obstajajo različne teorije, ki razložijo, zakaj je človeku simetrija (red) prijetna – obrazna in tista v abstraktni umetnosti.

Gestalt teorija pravi, da so nam instinktivno prijetnejše osnovne, preproste in jasne oblike, saj jih naši možgani lažje predelajo in nam te tako predstavljajo manj nevarnih presenečenj. Če naletimo na kompleksne oblike, jih najprej reorganiziramo v osnovne komponente, saj lažje vidimo celoto kot sestavljanko osnovnih oblik kot pa novo kompleksno in nedefinirano podobo.

Številne znanstvene raziskave pa raziskujejo, zakaj obrazno simetrijo povezujemo s privlačnostjo in z lepoto. Dognali so, da je nekaterim živalim simetrija prijetnejša kot asimetrija. Raziskave na človeku so pokazale, da simetričnim obrazom bolj zaupamo in jih dojemamo kot privlačnejše od asimetričnih. Vendar pa prepričljivega razloga, zakaj je to tako, znanstveniki še niso uspeli najti. Med drugim so tudi odkrili, da je človeku simetrija pomembnejša, ko gre za obrazno simetrijo kot pa za kompozicijsko simetrijo v abstraktni umetnosti.

Pred kratkim je Austin Radcliff izdal knjigo po svojem znanem blogu Things organized neatly (Stvari lepo organizirane). V njej je zbral dela 150 oblikovalcev in približno 400 fotografij, na katerih so stvari – od hrane do koles – organizirane po barvi, velikosti in po obliki. Ljudje so izkazali izjemno zanimanje za to knjigo, saj je nekaj neverjetno privlačnega na fotografijah vsakdanjih stvari, ki so obsesivno urejene po določenih merilih. (1)


Nagon za preživetje

Človek je med razvojem civilizacije ustvaril red v kaotičnem svetu neposrednih senzoričnih izkušenj. Naravnan je k skladnosti in preprostim oblikam, saj stremi h kognitivnim zaključkom. Zato je primarni človeški preživetveni mehanizem urediti in prilagoditi prostor, da bo imel kar najboljše življenjske pogoje za razvoj. Njegove vizualne preference nam tako sporočajo, kaj človek razume kot varno in prijetno – red.

Občutek varnosti pa je v človeku lahko odziv na dejansko okolje ali pa podzavestni občutek, ki je stalen in ni odziv na okolje, v katerem se posameznik znajde.

Red daje občutek varnosti

Red da posamezniku občutek varnosti prav zato, ker osmisli prostor ter poda smiselna in logična razmerja med objekti, ki jih lahko hitro razumemo. Eno izmed področij logičnega osmišljanja sveta je tudi jezik. Izraz »vse je v redu« ali v angleščini »everything is in order« nam sporoča, da smo lahko mirni, saj ni nobene preteče nevarnosti/kaosa. Tako ima beseda red pozitivni pridih tudi v našem jeziku. Če zapustimo vizualno in jezikovno področje ter se poglobimo v psihologijo, ugotovimo, da lahko prek posameznikovega odnosa do reda/kaosa dosežemo njegov podzavestni občutek varnosti (ki ni povezan z neposrednim okoljem) in s tem povezane patologije medosebne navezanosti. Kaj pomeni, če je posameznik prekomerno privržen redu ali pa kaosu v svojem vsakdanjem življenju?

Nekateri posamezniki čutijo kronično pomanjkanje varnosti, saj so odraščali v družinskem okolju, polnem izgube, napetosti, tesnobe, čustvene ali fizične zlorabe. V takih primerih si posameznik ustvari preživetveni mehanizem, poln obsesivnih in rigidnih ritualov, s katerimi v kaotičnem svetu ustvari varen prostor in okrog sebe zgradi zaščitne zidove. Ti posamezniki so poročeni s svojo rutino in z redom ter drugim ljudem ne pustijo blizu. To jim omogoča samozadostnost, ki jih obvaruje pred drugimi. Za nekatere posameznike z obsesivnim strahom pred neurejenostjo in kaosom pomenita čustvena interakcija in intimnost prav izgubo nadzora in varnosti, saj je to nekaj, kar se razvije spontano in na kar ne morejo vplivati.

Obstaja pa tudi druga skrajnost. Nekateri posamezniki bodo čutili varnost le v popolni odsotnosti kakršnega koli reda in pravil, kar prav tako postane rigiden vzorec vedenja, ki onemogoči intimnost z drugimi ljudmi.

Ravnovesje

Skozi nadzor sveta okrog sebe je človeku dostopno razumevanja tega sveta. Vse, kar je nedefiniranega, vzbuja v človeku nemir. V abstraktni umetnosti sta red in kaos zelo privlačna in v nas vzbujata čustvene odzive, v vsakdanjem življenju pa je treba med njima vzdrževati ravnovesje. Prav tako je vzdrževanje ravnovesja pomembno za razvoj družbe, za katero je status quo ali ustalitev v rigidnih vzorcih prebivanja lahko usoden. Red in kaos sta načina iskanja smisla v svetu. Da red in mirovanje ne postaneta škodljiva, je treba stvari vzeti iz njihovih ustaljenih položajev, jih redefinirati in ustvariti nove pomene. Živimo v času, v katerem je napredek del vsakdana, in posledično sodobni svet deluje kaotičen – predvsem na spletu, kjer se na dnevni ravni spoprijemamo z obilnim pretokom informacij. Kreativne industrije so danes gonilo inovativnosti, razvoja in napredka družbe. Prevprašujejo poznano ter podajajo poznane vzorce, elemente in oblike v nepoznane kontekste. Tako vzpostavijo nove načine dojemanja, nove pomene in naprednejše načine življenja. Z večjo povezanostjo sveta prek spleta se je začel družbeni odmik od strogega kategoriziranja na številnih področjih človeškega udejstvovanja. Muzeji sodobne umetnosti se usmerjajo v multidisciplinarnost in odstranjujejo kategoriziranje v prid konceptualnega kuratorstva. Meje med vizualnimi področji ustvarjanja (oblikovanje, arhitektura, umetnost, moda in glasba) so se zabrisale.

Tako lahko povzamemo, da v vsakdanjem življenju red in simetrija lahko označujeta mirovanje, skladnost in varnost ali pa škodljivo rigidnost, mehanizacijo in status quo, v katerem človek ne more osebnostno rasti. Kaos, ki primarno pomeni nevarnost in nepredvidljivost, pa kljub temu lahko nosi tudi pozitivni pridih konstantnega premikanja, razvoja in inovacije.

Neža Agnes Momirski je intermedijska umetnica, ki živi in deluje na Nizozemskem ter v Ljubljani. Diplomirala je iz likovne umetnosti (Willem de Kooning Academie, Rotterdam) ter magistrirala iz filma in kiparstva na Royal College of Art v Londonu (2014). V svojem delu raziskuje razkorak med virtualnim in materialnim ter prepletenost digitalnih in duhovnih virtualnih svetov. 

(1) Fastcodesign.com; Why do we love photos of things organised neatly?


Foto: Symmetry study, risbe, 2013

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj