Avtor: Adela Vukovič
»Nenaden zastoj srca je glavni vzrok umiranja v razvitih državah in tako je tudi v Sloveniji. Žal pa so ljudje v Sloveniji na splošno absolutno premalo osveščeni o tej temi,« opozarja prof. dr. Marko Noč, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino v UKC Ljubljana.
V Sloveniji naj bi namreč po nekaterih ocenah (gre za statistiko iz tujine, preneseno v slovenske razmere, saj lastnih podatkov nimamo) okoli 10 ljudi na dan utrpelo srčni zastoj, kar polovica pa jih zaradi tega tudi umre. Večina nenadnih srčnih zastojev se zgodi zunaj bolnišnice oziroma zdravstvenih ustanov, kjer ni strokovnjakov, ki bi začeli z oživljanjem. Zato je za preživetje in kakovostno življenje ponesrečenca nujno, da z oživljanjem na terenu začnejo že očividci oziroma prvi posredovalci, ki prispejo na kraj dogodka. Po raziskavah je namreč kar v 90 odstotkih primerov srčnega zastoja prisoten očividec, ki bi lahko ukrepal in rešil človeka.
Za preživetje je nujno takojšnje ukrepanje
Ker smo Slovenci premalo izobraženi o tej temi, še posebno o nudenju pomoči, bi se »izobraževanje moralo sistematično začeti že v osnovni šoli ter nadaljevati v srednjih šolah in na univerzah,« meni dr. Noč. »Gre v bistvu za zelo preprost postopek: takojšnja prepoznava srčnega zastoja, klic nujne medicinske pomoči na številko 112 ter takojšnja zunanja masaža srca brez nudenja umetnega dihanja ‘usta na usta’ in z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED), če je kje v bližini. Pravilno ravnanje je najpomembnejši del verige preživetja pri nenadnem srčnem zastoju in tako izobražen človek lahko reši bistveno več življenj, kot jih lahko mi z zapletenimi posegi in aparaturami v bolnišnici, ki ne pomagajo dosti, če ukrepi na terenu niso bili optimalni.«
V večini primerov kot »strela z jasnega«
Nenaden zastoj srca največkrat nastopi kot »strela z jasnega« in več kot 50 odstotkov bolnikov do usodnega dogodka nima pomembnejših težav z zdravjem. »Edini zanesljivi znanilec morebitnega srčnega zastoja je lahko huda prsna bolečina, ki govori o razvijajočem se srčnem infarktu, katerega najhujša komplikacija je nenaden zastoj srca pred prihodom bolnika v bolnišnico,« pojasni dr. Noč. Če do zastoja srca pride ob prisotnosti zdravniške ekipe, ki ima na voljo aparat (defibrilator) in tako lahko sproži elektrošok, je preživetje praktično stoodstotno. »Vsaka minuta zamude do elektrošoka pomeni približno 10 odstotkov manj verjetnosti za preživetje. Iz tega sledi, da mora bolnik pri hudi prsni bolečini čim prej poklicati nujno medicinsko pomoč (številka 112) ter mirovati do njihovega prihoda, ki je praviloma zelo hiter. Ta ekipa ima seveda defibrilator, in če pride do nenadnega zastoja srca med prevozom v bolnišnico, je elektrošok takoj na voljo. Če bolnik ob jasni prsni bolečini čaka doma, da težave minejo, ali pa se usede v avto in se sam pelje v bolnišnico oziroma ga tja peljejo sorodniki, ob nenadnem srčnem zastoju ni na voljo defibrilatorja in usodno odštevanje minut do defibrilacije se začne.«
Nenadnega zastoja srca ni težko prepoznati
Prepoznavanje nenadnega srčnega zastoja za izobraženega laika ne bi smelo predstavljati večjega problema, meni sogovornik. »Bolnik z nenadnim zastojem srca pade ali omahne kot pokošen in nekje v 10 sekundah izgubi zavest. V prvih minutah po zastoju srca lahko hrope ali ima krče, podobne epilepsiji, vendar v 1 do 2 minutah to preneha in bolnik obleži nezavesten, brez dihanja, spontanih gibov in pulza.« Je pa takojšnje in pravilno prepoznavanje ključno, saj sproži pravočasne postopke pomoči: klic na telefonsko številko 112, takojšnjo zunanjo masažo srca brez nudenja umetnega dihanja do prihoda reševalne ekipe in uporabo avtomatskega defibrilatorja, če je na voljo.
Pri veliko očividcih, ki bi lahko ponesrečencu takoj ponudili pomoč, je tudi prisoten strah, da mu lahko s svojimi dejanji škodijo, zaradi česar raje ničesar ne storijo. Zato dr. Noč poudarja, da s temi postopki lahko vsakdo samo izjemno koristi in reši življenje. »Tudi v primeru napačne diagnoze, ko v resnici ne gre za srčni zastoj, je potencialna škoda minimalna in vsekakor zanemarljiva v primerjavi s koristjo ob srčnem zastoju.«
Masaža srca rešuje življenja
Tudi če avtomatskega defibrilatorja ni v bližini ponesrečenca, lahko ogromno storite za njegovo preživetje s takojšnjo masažo srca. »Že sama zunanja masaža srca rešuje življenja. Na to kažejo vse raziskave, ki jih poznam. Poudarjam pa, da naj ljudje izvajajo le zunanjo masažo srca v ritmu od 80 do 100 pritiskov na minuto na spodnjo tretjino prsnice, ki naj se pogrezne za okoli pet centimetrov. Ponovno poudarjam, da koristnost sočasnega umetnega dihanja ‘usta na usta’ ni dokazana in verjetno tudi škoduje, saj povzroča nepotrebne prekinitve zunanje masaže srca ter poveča verjetnost zatekanja želodčne vsebine v pljuča,« razloži sogovornik.
Avtomatski defibrilator zlahka uporabljamo
Večina avtomatskih defibrilatorjev, ki jih je po podatkih aplikacije iHELP v Sloveniji več kot 890, je zelo enostavnih za uporabo, saj so v osnovi namenjeni laikom, torej jih lahko uporabi kdorkoli. Ob vklopu naprave se samodejno aktivira glasovno vodenje postopka oživljanja v slovenskem jeziku. Prek dveh samolepilnih elektrod, ki jih prilepimo na bolnikov prsni koš (slikovno je tudi ponazorjeno, kako to naredimo), zazna električno aktivnost srca in jo analizira. Napravo lahko torej priključimo na vsakega človeka, ki leži neodziven in ne diha. Če naprava ugotovi, da je potreben elektrošok, se mora uporabnik le odmakniti od bolnika in pritisniti utripajoči gumb ter tako dovesti šok. Če elektrošok ni potreben, ga naprava ne bo ponujala, ampak nam bo z govornimi navodili pomagala izvajati temeljne postopke oživljanja. Torej je vsakršna skrb, da bomo nekomu škodovali, ker nimamo izkušenj z uporabo defibrilatorja, v celoti odveč.
Aplikacija iHELP bistveno skrajša čas reševanja
Čas reševanja ponesrečenca lahko bistveno skrajšamo in s tem povečamo njegovo možnost preživetja tudi s slovensko brezplačno aplikacijo iHELP. Gre za mobilno aplikacijo, ki si jo lahko naložijo uporabniki pametnih telefonov z operacijskim sistemom Android, njeno bistvo pa je, da združuje tiste, ki bi pomoč potrebovali, in tiste, ki bi jo lahko nudili. Klic na pomoč prek i-Help aplikacije se namreč sproži na telefonih i-reševalcev v bližini, ki imajo aktivno aplikacijo i-Help, in jim pokaže najkrajšo pot do nenadno obolelega oziroma poškodovanega in lokacije defibrilatorjev.
Aplikacija iHELP nas najprej vpraša, kdo potrebuje pomoč ter kaj in kje se je zgodilo, nato pa nas poveže s številko 112. Sledi obveščanje okolice v radiju od 300 do 500 metrov, med katerim uporabnik − ponesrečenec ali človek ob njem − zaprosi za pomoč. Drugi uporabniki iHELP, ki se v tistem trenutku zadržujejo v omenjenem radiju, prejmejo obvestilo, se odzovejo na pomoč in reševanje steče.
Izogibajte se kajenju!!!
Tudi za zdravje srčne mišice je ključen zdrav življenjski slog z redno telesno aktivnostjo in zdravo hrano v zmernih količinah ter vzdrževanje idealne telesne teže. Če obstajajo dejavniki tveganja za koronarno bolezen, ki je glavni vzrok nenadnega zastoja srca, je treba zdraviti dejavnike tveganja, kot so sladkorna bolezen, visok pritisk in povečane krvne maščobe. »Absolutno pa se je treba izogibati tudi kajenju, ki je eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja, ne le za srčno-žilne bolezni, ampak tudi za številna rakava obolenja,« opozarja dr. Noč.
