Kako umiriti simpatični živčni sistem

Dolgotrajno prekomerno delovanje simpatičnega živčnega sistema lahko povzroči različna bolezenska stanja. Za njegovo umirjanje uporabljamo zdravila, ki zasedajo posebne alfa- in betaadrenergične receptorje (receptorji, na katere se fiziološko vežejo kateholamini – noradrenalin, adrenalin, dopamin ...).

Ena izmed metod, kako ocenimo delovanje nevrovegetativnega simpatikusa, je merjenje srčne frekvence. Foto: Bigstock

To so molekule v celicah, odgovorne za sprejemanje in prenašanje dražljajev; nanje se specifično vežejo telesu lastne ali v telo vnesene snovi in povzročijo biološki odgovor. Aktivacija receptorjev v tarčnih tkivih sproži učinke, povezane s simpatičnim živčevjem. O načinih, kako vplivati na vzdražen simpatični nevrovegetativni živčni sistem in kako z njimi nadziramo zvišan krvni tlak, srčno aritmijo, srčno popuščanje, angino pektoris in nekatera druga stanja, smo se pogovarjali z doc. dr. Jano Brguljan Hitij, dr. med., svetnico, specialistko internistko, predstojnico kliničnega oddelka za hipertenzijo na Interni kliniki UKC Ljubljana.

Doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., svetnica, specialistka internistka, predstojnica kliničnega oddelka za hipertenzijo na Interni kliniki UKC Ljubljana. Foto: Kinoks

»Simpatično živčevje ali simpatikus je del vegetativnega živčnega sistema, na katerega s svojo voljo ne moremo vplivati – v nas deluje podzavestno. Vpliva na večino telesnih organov in tako uravnava pomembne življenjske funkcije, kot so srčni utrip, dihanje, krvni tlak, prebava in presnova. Ta sistem nam pomaga, da se pripravimo na boj ali beg. Če se mora telo odzvati tako, da mora zbežati ali se odzvati na stres, se simpatikus močno aktivira, da lahko naredi tisto, kar je potrebno za ohranitev organizma. Če je ta sistem stalno preveč aktiviran, to stanje lahko pripelje do nastanka določenih bolezni. V tem primeru ga je treba začasno ali pa delno blokirati, da lahko to bolezensko stanje upočasnimo,« pojasnjuje prof. Brguljan Hitij.

Na vzdražen simpatikus vplivamo prek receptorjev β

V različnih tkivih imamo več vrst receptorjev, α– in β-adrenergične receptorje, v posamičnih receptorjih so tudi različni podreceptorji, α1, α2, α1A, β1, β2, β3 idr., nanje deluje simpatikus. Na primer: v bronhijih imamo adrenergične receptorje β2, kjer pod vplivom reakcije nanje pride do njihovega občasnega zožanja bronhijev. Podobno je tudi v žilah in srcu, v katerem pa se nahajajo predvsem adrenergični receptorji β1. Zakaj je to pomembno? Zato ker z vplivanjem na receptorje β1 vplivamo na srčno frekvenco – lahko jo zvišamo ali znižamo. Za blokiranje receptorjev β1 predpisujemo zdravila iz skupine betablokatorjev, ki zasedejo receptorje β v srcu; s tem blokirajo njihovo delovanje in posledično znižajo srčno frekvenco. To je njihovo bistvo, da prek nevrovegetativnega živčnega sistema vplivajo na telo, v tem primeru na srce, in da povzročijo vazodilatacijo.

Povišana srčna frekvenca in delovanje simpatikusa

Ena izmed metod, kako ocenimo delovanje nevrovegetativnega simpatikusa, je merjenje srčne frekvence. Ob povišani srčni frekvenci poskusimo ukrepati z zdravili in opazujemo, ali bo zdravljenje učinkovito, kako se bolnik počuti. Blokatorje B1, ki jih predpišemo zaradi povečanega delovanja nevrovagalnega sistema, pacienti jemljejo po potrebi, in sicer določen čas. V določenih primerih, ko gre za konstanten stres in je simpatikus stalno povišan, pomeni, da stalno bruha hormone, ki bi jih sicer imeli za boj ali beg, jih je treba znižati, pa zdravilo jemljejo dlje časa. Dejavnik tveganja predstavlja frekvenca nad 80/min. v mirovanju, vendar je treba tudi na ta podatek gledati individualno, odvisno od bolnika.

Kdaj zdravimo hipertenzijo z betablokatorji

Betablokatorji so tudi ena izmed skupin zdravil, ki jih uporabljamo za zdravljenje hipertenzije. »Vendar koristijo predvsem pri zdravljenju mlajših ljudi. Če zdravimo preprosto hipertenzijo, je sicer bolje vplivati na druge sisteme kot na živčnega, razen če je prav ta sistem sam povišan. Po novih smernicah uporabljamo betablokatorje pri zdravljenju hipertenzije, kadar imamo pridruženo obolenje. To je na primer pri ljudeh, ki imajo srčno popuščanje, atrijsko fibrilacijo, kakršne koli druge težave s srcem ali pa močno povišan srčni utrip. Če ima na primer mlajša ženska frekvenco okoli sto in ji ne damo betablokatorja, ne moremo urediti njenega krvnega tlaka. Ravno pri mladih, ki imajo vegetativni živčni sistem močno povišan, pa je smiselno, da z manjšo blokado tega sistema normaliziramo krvni tlak. Teh primerov sicer ni ravno veliko; najdemo jih na primer pri mladih menedžerjih, ki so konstantno pod stresom, pa tudi pri nekaterih drugih posameznikih,« pravi Brguljan Hitij.

Težava pri zdravljenju hipertenzije pa je, da nima samo ene in edine etiologije, še opozarja sogovornica, ampak so vzroki za njen nastanek zelo različni. »Dejavnikov je zelo veliko in niti ne vemo natančno, kateri so. Tako ločimo dve veliki skupini – primarno in sekundarno hipertenzijo. V primarni skupini, te je tudi največ, je več etioloških dejavnikov in eden izmed njih je tudi povišan simpatikus. Če je torej to vzrok za hipertenzijo, ga z majhnimi odmerki betablokatorjev blokiramo in tako uredimo krvi tlak. Betablokatorji pa imajo lahko tudi stranske učinke, povzročijo lahko na primer erektilno disfunkcijo, zato moramo biti na to pozorni. Če se pojavijo neželeni učinki, je treba ta zdravila zamenjati.«

Medtem ko pri mlajših hipertenzijo lahko povzroči simpatikus, pri starejših ta po navadi ni vzrok primarne hipertenzije. Zato je treba nanjo pri starejših vplivati na drug način.

Debelost, diabetes, metabolni sindrom

Hipertenzijo pogosto povezujemo tudi s sladkorno boleznijo, z debelostjo in metabolnim sindromom. Kakšna je povezava med njimi? Doc. Brguljan razloži, da je povišana srčna frekvenca kot poglavitni dejavnik tveganja navedena v novih smernicah. Če sta povišana simpatikus in srčna frekvenca, pride do povišane obolevnosti oziroma umrljivosti. »Predvsem pri debelih vidimo povezavo s sladkorno boleznijo in s hipertenzijo. Kaj je tisti glavni dejavnik, ki to povezuje, je težko reči. Gotovo je tudi prekomerno izražen simpatikus, a prisotni so tudi drugi dejavniki; veliko se govori o endotelni disfunkciji pa o vplivu hormonov …«

Betablokator včasih sicer lahko pomaga tudi pri teh boleznih, pove sogovornica, »vendar pa je treba natančno vedeti, kdaj in kako. Če ga predpišemo skupaj z diuretikom, lahko namreč sprožimo sladkorno bolezen. Zato debeli ljudje niso ravno primerni za jemanje diuretikov in betablokatorjev. Pri bolnikih z metabolnim sindromom moramo na začetku zdravljenja začeti z znižanjem telesne teže. To je alfa in omega vsega, kar pa je najtežje doseči. Potem gledamo, kaj je prisotno, kakšen je tlak, kateri so še drugi organi, ki so ob tem okvarjeni, kakšna je prizadetost tarčnih organov, potem pa se glede na vse to odzovemo z različnimi zdravili. Navadno so to blokatorji renin-angiotenzinskega sistema, zaviralci ACE, antagonisti ARB … Če je povišana srčna frekvenca, pa je tudi tu na mestu betablokator.«

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj