Zakaj so virusi, ki jih prenašajo netopirji, bolj nevarni za ljudi?

Agresiven in močan imunski sistem netopirjev spodbudi viruse, ki jih napadejo, k večji virulentnosti (sposobnosti povzročiti bolezen). Zato so, ko preskočijo na ljudi, izjemno nevarni in pogosto usodni.

Netopirji imajo močan, hiter in agresiven imunski sistem, ki viruse prisili, da postanejo bolj virulentni. Foto: Bigstock

Netopirjev se drži slab sloves. Verjetno spadajo med živali, ki jih maramo najmanj. Tako ni od danes, predsodek se vleče stoletja. Spoznanja zadnjih let kažejo, da se netopirjev ne bojimo brez razloga. Iz njih so na nas preskočili nekateri najbolj usodni virusi: steklina, ebola, marburg, SARS… Tako je bilo tudi pri Covid-19, zaradi katerega je svet tik pred pandemijo. In če si česa resnično ne želimo, je to ugriz netopirja. Ne spravi nas samo v bolnišnico, pač pa tudi kaj hitro ob življenje – ne glede na to, kako ljubki so, ko slučajno zaidejo v kakšen zunanji kot hiše ali stanovanja.

Fenomen v živalskem svetu

So pa netopirji tudi fenomen v živalskem svetu. Njihova življenjska doba je dvajsetkrat daljša kot življenjska doba ostalih sesalcev njihove velikosti. Če bi podobno veljalo za ljudi, bi živeli neverjetnih 500 let! Netopirji so dokazano tudi zelo inteligentne živali, ki hitro osvojijo nove veščine – se na primer naučijo loviti ribe.

Malo ljudi ve, da v Sloveniji živi kar 30 različnih vrst netopirjev in da so po številu vrst največji red sesalcev pri nas. Pozimi se jim telesna temperatura spusti na vsega 10 stopinj Celzija, vdihnejo pa le enkrat na 6 do 9 minut. Najbolj pa fascinira njihov imunski sistem. Posvetili so se mu raziskovalci iz kalifornijske univerze ter ugotovitve objavili v zadnji izdaji revije e-Life.

Hiter in močan imunski odziv brez vnetja

Nova raziskava Univerze Kalifornija – Berkeley je pokazala, da hiter in močan imunski odziv netopirjev na viruse, ki jih napadejo, slednje spodbudi, da se razmnožujejo hitreje ter se medtem tudi spreminjajo. Ko taki virusi preskočijo na sesalce s povprečnim imunskim odzivom, med katerimi smo tudi ljudje, to pri njih lahko povzroči življenje ogrožujoča stanja. Tako netopirji postanejo edinstven rezervoar zelo prenosljivih virusov, ki hitro premagajo svoje nove gostitelje.

Raziskovalce pa je presenetilo še eno spoznanje: netopirji se izognejo imunopatologiji. “Nekateri netopirji so sposobni pripraviti izjemno močan protivirusni odziv in ga hkrati uravnotežiti s protivnetnim odzivom. Pri ljudeh bi taka strategija povzročila hudo vnetje, ki bi zajelo celo telo. Ampak netopirji se temu, ne vemo sicer, kako, izognejo,« pojasnjuje dr. Cara Brook iz UC Berkeley.

Netopirji, stres in ljudje

Zaradi motenja življenjskega prostora življenje netopirjev postaja vse bolj stresno. Zato v slino, urin in blato izločajo še več virusov, ki lahko okužijo druge živali in ljudi. “Večje okoljske spremembe povečajo tveganje za prenos zoonoz preko netopirjev,” pojasnjuje Brook-ova, ki tudi sodeluje v projektu Bat One Health. V njem raziskujejo, ali in kako izguba habitata netopirjev vpliva na prenos virusov iz njih na ljudi ter na druge živali. Projekt financira ameriška DARPA (U.S. Defense Advanced Research Projects Agency), trenutno pa poteka na Madagaskarju ter v Bangladešu, Gani in Avstraliji.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj