Ženske simptome vržemo čez ramo, kar je narobe

Avtor: Daša Mavrič

Ishemična bolezen srca se pri ženskah pojavi približno deset let kasneje kot pri moških. To je eden izmed vzrokov, da so ženske na to bolezen manj pozorne.

A sam potek bolezni je ravno pri ženskah veliko slabši. Zato je zgodnje prepoznavanje simptomov okvare na srcu ključno. S prof. Mirto Koželj, dr. med., predstojnico Kliničnega oddelka za kardiologijo v UKC Ljubljana smo spregovorili o tem, kako naj ženska poskrbi za svoje srce. Dr. Koželjeva poudarja, da je potrebno začeti že zelo zgodaj, zato naj bo mama najboljši zgled.

Bolezni srca in ožilja prizadenejo tako moške kot ženske. Vendar razlike obstajajo, kakšne so?

Oba spola lahko prizadenejo enake bolezni, od otroštva dalje. Moramo pa upoštevati, da je ženska v času nosečnosti veliko bolj obremenjena, njen kardiovaskularni sistem je bolj obremenjen in zato lahko pride do dolečenih anomalij ali pa se takrat stanje poslabša. Res je, da se ishemična bolezen srca, kjer gre za aterosklerozo koronarnih arterij, manifistira v zgodnejših letih pri moških kot pri ženskah. In še, da je pri ženskah potek bolezni slabši kot pri moških. Zbolijo pa z enakimi simptomi kakor moški. Vendar se pri ženskah opaža, da so one na te simptome nekoliko manj pozorne. Vržejo jih čez ramo, z njimi so bolj potrpežljive, gredo morda kasneje k zdravniku in svoje težave nekoliko slabše izrazijo. Seveda zaradi tega lahko pride do zakasnele obravnave, ko je bolezen že bolj razvita.

 
Prof. Mirta Koželj, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za kardiologijo v UKC Ljubljana

Ali ženske bolj bremenimo svoje srce kot moški?

Ženske damo manj na zdrav način življenja v smislu rekreativne dejavnosti, ker smo dejansko bolj obremenjene kot moški. Poklicno smo obremenjene približno enako kot moški, medtem ko nam popoldanski čas ostane, da poskrbimo za družino, za moža, skrb za bolne svojce, svoje in njegove – ponavadi ženske to prevzamemo. Ostaja nam manj časa, skrbimo bolj za druge kot zase. Časa za rekreacijo si preprosto ne vzamemo, niti ni časa za sprostitev. Ženska nima časa svojih bremen dneva odvržt in spočiti misli. In to je enako pomembno kot neka telesna dejavnost. Kljub temu, da stresa ne moremo meriti, saj ga vsak doživlja drugače.

Pri shemični bolezni srca smo se ženske približale moškim tudi zaradi kajenja, ki je velik dejavnik tveganja. Sicer pa imamo enako arterijsko hipertenzijo, enako preveč maščobe, enako kot moški ali celo bolj smo predebele. Sploh po menopavzi se veliko žensk zredi.

Če je potek zdravljenja pri obeh spolih enak, pride do razlike, ko se ženska odloči za zanositev. Kaj mora takrat ženska s srčno okvaro vedeti?

Te ženske so pri nas deležne velike pozornosti. Bolnice, ki imajo od prej znano neko bolezen na srcu, prihajajo v kardiološko ambulanto že po 18 letu. Z njimi naredimo nek plan. Bodisi o poklicnem usposabljanju, kaj je zanjo primerno, na katere preiskave še mora in pa tudi seveda plan glede reprodukcije. To pomeni, da ji svetujemo, kakšna je najbolj primerna kontracepcija (o informaciji se posvetuje tudi z ginekologom). Potem vedno opredelimo tveganje za kardiovaskularni zaplet v nosečnosti. Obstaja tabela oziroma smernice po WHO in na podlagi teh opredelimo tveganje. Ne opredelimo pa le samo nosečnost temveč tudi kolikokrat nas bo obiskala in opredelimo tudi sam način poroda glede bolezni srca. In seveda kako bo po porodu, kako bo z dojenjem – ali bo ženska dojila ali ne, saj dojenje tudi obremenjuje kardiovaskularni sistem. Tako da lahko rečem, da je za te ženske v Sloveniji izjemno dobro poskrbljeno. Imamo ambulanto za prirojene srčne napake in nosečnice, kjer za nosečnice ni seveda nobene čakalne dobe.

Omenili ste že, da ishemične bolezni srca ženske prizadenejo kasneje kot moške. Zakaj je temu tako, se lahko zahvalimo horomom?

Ja, estrogeni naj bi bili zaščitni in ženske se po menopavzi približamo moškim.

Zakaj pa je sam potek bolezni slabši?

Nekaj je zagotovo na tem, da ženske kasneje in slabše prepoznavanjo simptome. Sicer pa bi težko natančno opredelili zakaj je pri ženski potek slabši. Kirurgi pravijo, da imajo ženske bolj drobne koronarne arterije, drugi navajajo prepoznavnost simptomov. Težko bi rekli, da bi bilo to znanstveno podprto.

Kako bi ženske lahko prepoznale, da se jim na srcu dogajajo spremembe?

Ko nekdo opazi spremembe pri telesni aktivnosti, katero je prej opravljal popolnoma brez težav. Recimo, če ženska živi v tretjem nadstropju kamor gre vsak dan peš in ji to ne predstavlja problema, potem pa enkrat že v drugem nadstropju postane zadihana ali jo kaj boli. To je znak za obisk zdravnika.

V katerem življenjskem obdobju je ženska najbolj dovzetna za obolenja na srcu?

Predvsem po menopavzi. Prej pride do izraza togost levega prekata, torej se levi prekat ne more tako hitro in učinkovito sprostit, da bi kri pritekla v njega. In tako se tlaki v levem predvoru in v pljučih povečajo, kar povzroča težko sapo.

Včasih je veljalo, da nadomestna hormonsko terapija ob menopavzi ščiti srce. Vendar pa temu ni tako, kajne?  

Ja, temu res ni tako, ljudje pa še vedno tega ne vedo. Oziroma ženske prejemajo ta zdravila zaradi drugih težav, ki jih imajo – vročinski vali, slabo počutje, pešanje spomina … Če žensko vse te posledice menopavze tako motijo, dobi ta zdravila. Če pa vzame v zakup menopavzo kot tako, pa takšna zdravila niso potrebna. Kar je bolje. Vendar če so težave moteče, moramo upoštevati kvaliteto življenja. Gre za individualen pogled.

Kaj lahko ženska preventivno naredi za svoje srce?

Že dovolj zgodaj moramo začeti. Če pogledamo malo med najstnicami … Veliko jih začne kaditi, s čimer skušajo biti odralse. Ne vedo, da si s tem nakopljejo težave. Cigareta je navada, ki jo veliko žensk obdrži še leta. Kajenje pa je seveda eden najhujših dejavnikov tveganja. Pa ne samo za bolezni srca. Tudi za raka na pljučih.

Druga stvar je prosti čas, čas zase. Če pogledamo moške, ti si vzamejo dan ali dva v tednu, ko gre na tenis, golf, fitnes … Malo je takih žensk, zmeraj je ženska tista, ki zaradi dela spusti svojo rekreacijo. Ženske se premalo redno ukvarjajo s športom.

In kar bi še izpostavila je jemanje kontracepcijskih pripravkov. Ti lahko neugodno vplivajo na strjevanje krvi in imamo zaradi tega težave. Zagotovo je bolje, da nimamo hormonov, kakor pa, da jih jemljemo leta in leta.

Omenili ste najstnice in njihovo skrb za zdrav življenjski slog. Ženske se pomena le tega začnemo zavedati šele, ko se približujemo 30 letom. Se vam zdi ozaveščanost med najstniki glede zdravih navad dovolj dobra? Kaj bi lahko na tem področju naredili?

Mislim, da ozaveščenost ni dobra. Vsekakor je najbolje, da je družina zgled. Tisto, kar počnejo starši, počnejo otroci. Zelo majhne razlike so med generacijami, zelo smo podobne svojim mamam, naredimo majhne korake stran od tistega, kar so nas naučile. Zato je mama s tem, da zdravo živi, najboljši zgled. Skupni izleti, skupna rekreacija, zdravi obroki in ostale zdrave navade so okolje, v katerem bi najstniki dobili dober zgled. Prehrana je izrednega pomena, ženske začnemo kilograme pridobivati kar kmalu. Če se ne gibamo in ne jemo zdravo, se le še kopiči. Če pridobimo vsako leto en kilogram, bi se moral vklopiti alarm. Iz enega kilograma jih je kmalu lahko deset več. In ne zavedamo se kakšen napore je to za telo.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj