Avtor: Sanja Vilfan Švajger
Pogostnost bolezni srca se s starostjo spreminja. V otroškem obdobju so najpogostejše prirojene srčne napake. V odraslem obdobju se pojavljajo vnetja srčne mišice in osrčnika (miokarditisi in perikarditisi), druge bolezni srčne mišice (kardiomiopatije) in bakterijsko vnetje srčnih zaklopk (endokarditisi). Z leti pa narašča število bolnikov z aterosklerotično boleznijo koronarnih arterij (ishemična bolezen srca), ki se kaže kot angina pektoris ali srčni infarkt, več pa je tudi bolnikov s posledicami povečanega krvnega tlaka na srcu (hipertenzijska srčna bolezen).
»V višji starosti narašča tudi število bolnikov z zožitvijo aortne zaklopke. Motnje srčnega ritma se pojavljajo v vseh življenjskih obdobjih in pri vseh boleznih srca. Brez ustreznega zdravljenja vse bolezni na srcu vodijo v srčno popuščanje,« je v izčrpnem pogovoru o boleznih srca s poudarkom na srčnih obolenjih žensk na začetku povedala prof. Mirta Koželj, vodja KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Kakšni pa so zgodnji simptomi bolezni srca pri ženski? Ali jih ženska začuti drugače kot moški?
»Simptomi bolezni srca so pri moških in ženskah povsem enaki. Bolezni srca se kažejo kot težka sapa, sprva pri naporu, pozneje lahko tudi v mirovanju. Značilen simptom slabe prekrvitve srčne mišice je bolečina za prsnico (angina pektoris). Nekatere bolezni se kažejo tudi z nenadnimi kratkotrajnimi omoticami ali nezavestmi. Nenadna srčna smrt je posledica motnje srčnega ritma. Pri ženskah se opaža, da so na simptome bolezni srca nekoliko manj pozorne. Vržejo jih čez ramo, so bolj potrpežljive, gredo morda pozneje k zdravniku in svoje težave nekoliko slabše izrazijo. Seveda zaradi tega lahko pride do zapoznele obravnave, ko je bolezen že razvitejša.«
 |
| Prof. Mirta Koželj, vodja KO za kardiologijo UKC Ljubljana |
Katere so glavne razlike v obremenitvi srca med spoloma?
»Bistvenih razlik pri obremenitvi srca med spoloma ni. Moški so morda zaradi svoje narave in dela, ki ga opravljajo, ter drugačnih športnih dejavnosti bolj izpostavljeni nenadnim kratkim in večjim telesnim obremenitvam kot ženske. Ženske pa imajo neverjetno sposobnost, da med nosečnostjo povečajo delo srca za kar 50 %, med porodom pa še več. Zanimivo je, da so dokazali, da je hipertrofija srčne mišice (odebelitev srčne mišice) pri enakih telesnih obremenitvah pri moških večja.«
Kakšna je obravnava ženske, ki ima znano bolezen srca, ko ta zanosi?
»Ženskam z boleznijo srca je treba svetovati glede tveganja za poslabšanje bolezni na srcu že veliko pred predvideno nosečnostjo. Pomemben je tudi nasvet glede kontracepcije in morebitnega dedovanja bolezni. Pred predvideno nosečnostjo s kliničnim pregledom in z dodatnimi preiskavami srca opredelimo tveganje. Glede na stopnjo okvare srca se odločimo za pogostnost kontrolnih pregledov med nosečnostjo. Odločimo se tudi glede razbremenitev med nosečnostjo. Porodničar mora biti obveščen o bolničini bolezni in tveganju. Porod je načrtovan skupaj s kardiologom, porodničarjem in z anesteziologom. Po porodu bolnice spremljamo še šest mesecev.«
Kakšna je diagnostika srčnega obolenja? Ali so kake novosti v invazivni diagnostiki srca?
»Osnovne neinvazivne preiskave srca so elektrokardiogram (EKG), ultrazvok srca, obremenitveno testiranje, nuklearnomedicinske preiskave srca, računalniška tomografija (CT) in koronarografija) ni novosti, razen izboljšanja znotrajžilnega prikaza koronarnih arterij. Vendar pa vsi perkutani posegi na srcu tehnično temeljijo na invazivnih preiskavah srca. To je področje z neverjetno hitrim razvojem. Pri koronarni bolezni srca so se razvile različne žilne opornice za odpravo zožitev na koronarnih arterijah. Vstavljanje aortnih zaklopk prek žile v dimljah je rutinski poseg pri zožitvi aortne zaklopke pri bolnikih, pri katerih je tveganje operacije na srcu veliko. Prek žile se zapirajo tudi različni defekti v srcu. Transplantacija matičnih celic in preiskave ter posegi pri motnjah srčnega ritma tudi temeljijo na kateterizacijski tehniki.«
Katere vrste invazivnih preiskav najpogosteje izvajate na KO za kardiologijo?
»Na Kliničnem oddelku za kardiologijo izvajamo vse invazivne preiskave srca, ki so na voljo v razvitem svetu, tj.: kateterizacija srca, koronarografija, znotrajžilni pregled koronarnih arterij (IVUS, OCT, FFR, iFR), intrakardialni ultrazvok in vse invazivne preiskave v povezavi z motnjami srčnega ritma (elektrofiziološke preiskave).«
Kakšna bolezen je nizkopražna angina pektoris? Kako jo diagnosticiramo in kateri so najpogostejši simptomi, na katere je treba biti pozoren?
»Angina pektoris z nizkim pragom ni posebna bolezen. To je ena izmed oblik ishemične bolezni srca. Je tipična bolečina za prsnico, ki je odraz ishemije srčne mišice (pomanjkanja kisika v srčni mišici, najpogosteje zaradi zožitve koronarne arterije). Nizek prag pomeni, da nastaja že pri zelo blagih telesnih obremenitvah. Prepoznamo jo po tem, da bolnik pove, da bolečina nastaja za prsnico, je topega karakterja, bolnik težko natančno opredeli mesto bolečine. Bolečina je huda, širi se v vrat, čeljust in v levo zgornjo okončino. Vendar je različic bolečine veliko. Bolečina popusti na počitek ali po vdihu nitroglicerinskega pršila. Če med bolečino posnamemo EKG, lahko zaznamo tipične spremembe v krivulji. Angino pektoris lahko sprožimo tudi v kontroliranem okolju med obremenitvenim testiranjem in opazujemo simptome, EKG ali celo kombiniramo obremenitveno testiranje z ultrazvokom srca ali nuklearnomedicinskimi preiskavami. V tem primeru opazujemo motnje v krčenju in prekrvitvi srčne mišice.«
Ko preneha zaščitna vloga hormonov, se tudi pri ženski začnejo pojavljati SŽO. Zakaj je potek srčnega obolenja, npr. ishemičnega obolenja srca, pri ženski težji?
»Ishemična bolezen srca se pojavi pri moških v zgodnejših letih kot pri ženskah. Pri ženskah je potek bolezni slabši kot pri moških, zbolijo pa z enakimi simptomi kot moški, vendar se pri ženskah opaža, da so one na te simptome nekoliko manj pozorne ter da jih pozneje in slabše prepoznavajo. Vržejo jih čez ramo, z njimi so bolj potrpežljive, gredo morda pozneje k zdravniku in svoje težave nekoliko slabše izrazijo. Seveda zaradi tega lahko pride do zapoznele obravnave, ko je bolezen že razvitejša. Sicer pa bi težko natančno opredelili, zakaj je pri ženski potek slabši. Kirurgi pravijo, da imajo ženske bolj drobne koronarne arterije, drugi navajajo slabo prepoznavnost simptomov. Težko bi rekli, da bi bilo to znanstveno podprto.«
Ali je razlika tudi v delovanju ožilja med spoloma? Medtem ko se moške žile med stresom razširijo, naj bi se ženske zožale. Ali taka trditev zdrži strokovno presojo?
»Mislim, da to ne bo držalo.«
Kot povsod drugje je tudi na področju zdravja srca nadvse pomembna preventiva, torej samozaščitno obnašanje ženske. Kako pa je v praksi? Ali se ženske zavedajo pomena, ki ga ima varovanje srca za njegovo brezhibno delovanje?
»Že dovolj zgodaj moramo začeti. Če pogledamo malo med najstnicami … Veliko jih začne kaditi, s čimer skušajo biti odrasle. Ne vedo, da si s tem nakopljejo težave. Cigareta je navada, ki jo veliko žensk obdrži še leta. Kajenje pa je seveda eden najhujših dejavnikov tveganja, pa ne samo za bolezni srca, ampak tudi za raka na pljučih. Druga stvar je prosti čas, čas zase. Le redke ženske si vzamejo vsaj pol ure časa dnevno zase, za telesno in duševno sprostitev. Pomembna je tudi pozornost glede prave izbire kontracepcije glede na druge bolezni, starost in življenjske navade.«
Kakšno vlogo imajo preventivni pregledi srca in ožilja? Ali jih priporočate?
»Priporočljivo je, da obiščemo svojega izbranega zdravnika enkrat letno. Ta opravi nekatere preventivne preglede in se glede na težave odloči za poglobljene preiskave. Vse zapletenejše preiskave na področju kardiologije v preventivne namene se mi ne zdijo smiselne in menim, da morajo imeti svojo indikacijo.«
