Novi pristopi v zdravljenju kronične venske bolezni – bolezen prepoznajmo in začnimo zdraviti zgodaj!

Avtor: R. M. Z.

Nova spoznanja v obravnavi kroničnega venskega popuščanja poudarjajo osrednjo vlogo kroničnega vnetja. Le to je prisotno že v začetnih stopnjah bolezni ven, ko se pričenja okvara venskih zaklopk.

Že zelo kmalu po okvari zaklopk pride do tako imenovanega venskega povratnega toka in povečanega tlaka v venah, ki sprožita začaran krog napredovanja bolezni in kroničnega vnetja. 
Niz vnetnih procesov, ki so posledica delovanja levkocitov na žilno steno in drobno žilje, povzroča stalne poškodbe ven, zaklopk v njih ter kapilar že v začetnih stopnjah bolezni. Omenjena spoznanja podpirajo nove možnosti zdravljenja bolezni ven s mikroniziranimi flavonoidi diosmina, še posebej v zgodnji fazi, ko so znaki bolezni blagi.  Z uvajanjem zdravljenja se upočasnjuje oziroma zaustavlja začarani krog vnetja, s tem pa se tudi doseže preprečevanje napredovanja bolezni in nastanek zapletov. 
Flavonoidi  delujejo na številne stopnje bolezni:
– zmanjšujejo aktiviranje in adhezijo levkocitov
– vplivajo na metabolizem mediatorjev vnetja
– zmanjšujejo krhkost kapilar
– zmanjšujejo viskoznost krvi
– zvišajo venski tonus
V vsakodnevni praksi se najpogosteje uporabljajo mikronizirani flavonoidi (diosmin, hesperidin), ki zavirajo in umirjajo vnetje venskih zaklopk, jih ščitijo in ohranjajo njihovo funkcijo, preprečujejo venski refluks (povratni tok) in zavirajo napredovanje kronične venske bolezni. Mikronizirana frakcija flavonoidov (detralex) zavre vnetje in zaščiti venske zaklopke. Na ta način lahko prepreči napredovanje do zapletov, ki prizadenejo površinske vene in mikrocirkulacijo. Bolnikom tako omogoča učinkovito in hitro zmanjšanje  neprijetnih simptomov v nogah (zmanjša občutek težkih nog, otekanje, bolečine, nočne krče…)

Tukaj si lahko ogledate video o kroničnem venskem popuščanju:

Pogostnost kronične bolezni ven v Sloveniji 

Kronične bolezni ven spodnjih okončin so ena od najbolj pogostih obolenj odrasle populacije, ki so slabo prepoznane in le redko ustrezno zdravljene. Kakovost življenja bolnikov z venskim popuščanjem in kronično boleznijo ven je zelo zmanjšana, obe bolezni pa lahko vodita v invalidnost. 

Kronična bolezen ven pomembno prispeva k splošni obolevnosti populacije. Podatki o prevalenci se razlikujejo, na kar vpliva tudi definicija bolezni same, ki lahko vključuje že povsem netipične razširitve kapilar, lahko pa le težke oblike bolezni z venskimi razjedami. Glavni dejavniki tveganja za kronične bolezni ven spodnjih okončin so družinska nagnjenost, čezmerna telesna teža, telesna neaktivnost, število porodov, prebolela globoka venska tromboza in starost. Ženske zbolevajo pogosteje kot moški. Raziskava med slovensko populacijo, ki jo je vodil prof. dr. Pavel Poredoš, dr.med., je pokazala, da ima kronično bolezen ven 49,7 odstotkov odrasle populacije, kronično vensko popuščanje pa 10,5 odstotkov odraslih.

Namen študije

Motnje obtoka v venah spodnjih okončin, kar je definicija kroničnih bolezni ven spodnjih okončin, predstavljajo pomemben nacionalni zdravstveni problem. Kljub pogostnosti v Sloveniji z izjemo Bele Krajine in Metlike epidemioloških podatkov o kroničnem venskem popuščanju in kronični bolezni ven ni bilo na razpolago. Zato je bila opravljena presečna raziskava, katere namen je bilo ugotoviti, kakšna je prevalenca kroničnih bolezni ven, kateri so dejavniki tveganja, kakšna je napredovanost bolezni in kakšna je obravnava bolnikov s kroničnimi boleznimi ven pri nas. Podatki iz tujine kažejo, da ima že po dvajsetem ali tridesetem letu starosti bolezenske spremembe v venskem obtoku spodnjih okončin 20 odstotkov populacije, po 60. letu starosti pa že polovica. Delež težjih oblik narašča s starostjo. 

Potek študije in rezultati

Študija je potekala v 72 ambulantah splošnih zdravnikov iz vseh regij v Sloveniji, vanjo pa je bilo zajetih 2512 bolnikov, ki so zaradi kateregakoli vzroka  obiskali eno od vključenih ambulant. Povprečna starost preiskovancev je bila 56 let. Največ preiskovancev je bilo starih od 40 do 80 let, 62 odstotkov je bilo žensk, 38 odstotkov pa moških. Pri vseh so ugotavljali prisotnost kronične venske bolezni (KVB) in kroničnega venskega popuščanja (KVP), vključno z metličastimi razširitvami kapilar in drugimi značilnimi kožnimi spremembami. Za vsakega preiskovanca je bil izpolnjen vprašalnik, ki je vseboval opis težav, povezanih s KVB ali KVP, opis kliničnih znakov, dejavnikov tveganja, opredelitev stadija bolezni ter zdravljenje (pri bolnikih s KVB ali KVP). Izkazalo se je, da je imela polovica (49,7 odstotkov) v študijo zajetih oseb znake kronične bolezni ven, desetina (10,5 odstotkov) pa znake kroničnega venskega popuščanja.  Obe obolenji sta bili pogostejši pri ženskah: njihov delež med bolniki s KVB je bil 71,2 odstotka. Prevalenca se je povečevala s starostjo: za vsakih deset let starosti se je pogostnost povečala za 1,6 krat. Največ bolnikov je imelo blage oblike bolezni: stadij I glede na CEAP klasifikacijo (49 odstotkov) oziroma stadij II glede na CEAP klasifikacijo (30 odstotkov). Pet odstotkov bolnikov je imelo najbolj napredovalo obliko bolezni (stadij VI CEAP). Najpogostejši bolezenski znaki so bili otekanje, občutek težkih nog, bolečine v nogah ter nočni krči v nogah.

Zdravljenje ter dejavniki tveganja

Slovenska študija o kronični venski bolezni je tudi pokazala, da sta bili kronična bolezen ven in kronično vensko popuščanje ustrezno zdravljeni le pri 40 odstotkih bolnikov. Osem odstotkov bolnikov je imelo kirurški poseg, 9,3 odstotkov jih je uporabljalo zdravila, 28,9 odstotkov pa kompresijske nogavice. Najpomembnejši dejavniki tveganja so bili dednost (prirojena šibkost ven), nosečnost, starost in prebolela venska tromboza. Med slednjimi jih je 88 odstotkov imelo kronično bolezen ven, 43 odstotkov pa kronično vensko popuščanje. Med ženskami, ki nikoli niso rodile, jih je kronično vensko bolezen imelo 9 odstotkov, med tistimi, ki so rodile trikrat, pa 72 odstotkov. Nosečnost vpliva na razvoj varic in kronične bolezni ven na več načinov: zaradi spremenjenega hormonskega statusa, povečanega tlaka v trebuhu ter upočasnjenega toka krvi v venah.

Za konec velja opozoriti tudi na to, da bolezni ven še do nedavnega niso bile prepoznane in ustrezno zdravljene, preventivni ukrepi, s katerimi bi lahko preprečili razvoj najhujših oblik, pa niso bili izvajani.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj