Avtor: R. M. Z.
Srčno-žilne bolezni so najpogostejši vzrok smrti v EU. Vsako leto zaradi njih umre več kot 1,9 milijona ljudi (v Sloveniji 7500) oziroma vsak drugi do tretji odrasli (v Sloveniji 40 odstotkov). Preventiva je sicer številke zelo znižala, predvsem pri mlajših od 65 let.
»V zadnjem desetletju se je najbolj spremenila intervencija pri akutnem koronarnem dogodku, kar je gotovo veliko pripomoglo k temu, da srčno-žilne bolezni niso več vzrok številka ena slovenskemu umiranju, zlasti pri ljudeh pod 65. letom starosti. Skrbi pa nas, da se bo trenutno ugoden trend v naslednjih desetih letih obrnil, saj je življenjski slog postal bistveno bolj nezdrav,« pravi dr. Mateja Bulc, spec. interne medicine, iz ZD Ljubljana Šiška.
Srčno-žilna ogroženost med Slovenci
V Sloveniji so s preventivo srčno-žilnih začeli že leta 1989 v okviru Svetovne zdravstvene organizacije. »Ljubljana je bila eno od središč, kjer smo na standardiziranem randomiziranem vzorcu izvajali študije, kako velika je srčno-žilna ogroženost odraslih. Študije smo ponovili v letih 1995/96 ter 2002/03. Takrat smo tudi začeli s preventivo dejavnikov tveganja,« pojasnjuje sogovornica. V zadnjih desetih letih so v programu primarne preventive srčno-žilnih bolezni pregledali več kot 900 tisoč ljudi, ugotovitve pa kažejo na veliko razširjenost najpomembnejših dejavnikov tveganja med populacijo: tretjina jih ima previsok krvni tlak in/ali moteno presnovo glukoze, 67 odstotkov previsoke vrednosti holesterola v krvi, 72 odstotkov jih ima čezmerno telesno težo. Dejavniki tveganja povzročajo hitro napredovanje arterioskleroze, kar vodi v srčno-žilno, možgansko-žilno ali periferno-žilno bolezen. Vsak četrti odrasli Slovenec ima več kot 20-odstotno možnost, da bo zbolel za eno od njih.
Ženske v rodni dobi nič več manj ogrožene
Pomembno vlogo pri nastanku srčno-žilnih bolezni igra genetika. »Če sorodnik v prvem kolenu doživi možgansko kap pri osemdesetih letih, to ni vzrok za alarm. Če pa se to zgodi pri petinpetdesetih, je treba pri sorodnikih spremljati holesterol. Če
kadijo, naj opustijo kajenje,« pojasnjuje dr. Bulc. Kot opozarja, tudi ne velja več, da ženske v rodni dobi srčno-žilne bolezni manj ogrožajo. Vzrokov je verjetno več, eden od pomembnejših pa je zagotovo stresni način življenja. »Povečano tveganje za srčno-žilne bolezni je cena, ki jo sodobne ženske plačujejo za kapitalistični način življenja, ki ni prinesel ničesar dobrega ne v finančnem ne v duševnem in ne v zdravstvenem smislu. S tem je neposredno povezana prehrana. Ker ljudje nimajo več časa kuhati doma, posegajo po hitro pripravljeni hrani, ki pa je ‘ubijalka’ srca in ožilja,« je kritična sogovornica.
Slovenski otroci na prvem mestu po debelosti
Srčno-žilne bolezni vse bolj ogrožajo tudi mladostnike. »Slovenci smo na prvem mestu v EU po debelosti otrok. Žal tozadevno preventivno ne ukrepamo. Ko je ministrstvo za zdravje predlagalo dodatno obdavčitev sladkih pijač, so prehranski
lobiji sprejetje zakona preprečili. Otroci na dan popijejo po več litrov sladkih pijač, glavna sestavina njihove hrane pa so postali ogljikovi hidrati,« pojasnjuje dr. Bulc. Debelost je dejavnik tveganja za arteriosklerozo, ki pri najstnikih napreduje
hitreje. »Arterioskleroza je proces, ki poteka na vseh arterijah v telesu. Vedno gre za generaliziran proces, ki se navzven najprej pokaže na ožjih žilah in na organih, ki jih te napajajo. Pri diagnostiki največkrat gledamo vratno arterijo, ker je izvedba preiskave najenostavnejša, rezultati pa nam veliko povedo,« za konec pove dr. Bulc.
